Ali si res želimo takšne prihodnosti za naše otroke?

V razpravah o drogah pogosto slišimo stavek: »Odrasli imamo pravico, da sami odločamo o svojem telesu«. Toda v vseh teh pogovorih se skoraj nikoli ne pojavi drugo, veliko pomembnejše vprašanje:

Kaj pa pravice otrok, ki živijo v okolju, kjer je uporaba drog normalizirana?

Najnovejši članek WRD News razkriva resno in pogosto spregledano problematiko: kako uporaba drog pri odraslih – zlasti starših – vpliva na otroke, ki nimajo glasu, nimajo izbire in nimajo izhoda. Mnogi odraščajo v domovih, kjer so droge (vključno z alkoholom) del vsakdana, kar povzroča zanemarjanje, nestabilnost, travme in dolgotrajne posledice za njihovo duševno zdravje. (vir: Parental Substance Abuse & Child Neglect: The Kin-care Crisis, wrdnews.org)

Ko v Sloveniji nekateri politiki razmišljajo o predlogu, ki bi legaliziral konopljo za osebno rabo, se moramo resno vprašati:

❓ Ali želimo, da je to sporočilo, ki ga pošiljamo našim otrokom in mladim?

❓ Ali želimo ustvariti okolje, kjer je uporaba drog nekaj običajnega, vsakdanjega –»benigni hobi« odraslih?

❓ Ali je pravica odraslih res pomembnejša od pravice otrok do varnega, stabilnega in zdravega odraščanja?

Pravica odraslih do uporabe drog ni pomembnejša od pravice otrok do zdravega in varnega okolja!

Legalizacija konoplje ni stvar progresivnosti ali odprtosti. Gre za vprašanje javnega zdravja, varnosti, prometne varnosti in odgovornosti do mlade generacije.

Otroci imajo temeljno pravico – zapisano v Konvenciji o otrokovih pravicah (33. člen) – da odraščajo v okolju, ki je zdravo, varno, stabilno, prijazno, ljubeče ter brez prisotnosti in normalizacije rabe drog (vključno z alkoholom in tobakom).

Članek WRD upravičeno opozarja: »V političnih razpravah o drogah skoraj nikoli ne govorimo o tistih, ki nimajo glasu – o otrocih, ki ne morejo vplivati na odločitve odraslih, a nosijo največje posledice«. Ko odrasli trdijo, da je legalizacija konoplje »njihova pravica«, se vprašajmo: na čigav račun?

Nadalje, analize iz Avstralije opozarjajo na vzorec, kjer se »pravica do zadevanja« predstavi kot oblika »škodljivega zmanjševanja škode«, v resnici pa postanejo otroci in mladostniki žrtve poskusa odraslih, da razširijo dovoljen dostop do psihoaktivnih drog. V članku Dalgarno Institute se avtor strinja, da se v primeru rabe alkohola – družbeno sprejete in mnogokrat norme – prav tako zelo redko sprašujemo o »pravici do opijanja«, saj nenazadnje alkohol povzroča ogromno družbeno, zdravstveno in razvojno škodo. Če torej želimo razširiti dostopnost drog (v našem primeru konoplje), ki je še manj raziskana kot alkohol, moramo biti izjemno previdni — še posebej z vidika vpliva na otroke.

Predlog zakona o konoplji za osebno rabo v Sloveniji odpira vrata normalizaciji uporabe!

Slovenski predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo naj bi:

• dovoljeval gojenje konoplje doma,
• dovoljeval posedovanje velikih količin (do 150 g), in
• dovoljeval celo brezplačno predajo med odraslimi, kar ni več osebna raba, ampak oblika distribucije.

To vse so tvegane rešitve, ki:

• znižujejo zaznavanje tveganja pri mladostnikih,
• povečujejo dostopnost,
• normalizirajo uporabo, in
• odpirajo vrata vsakdanjemu stiku otrok s konopljo v domačem okolju.

Evropska komisija je že opozorila: zakon je problematičen in neskladen s pravom EU

Zaradi pritiska slovenskih in evropskih nevladnih organizacij, številnih strokovnih opozoril in argumentirane komunikacije z in med ustanovami EU je Evropska komisija konec oktobra 2025 izdala Podrobno mnenje (»Detailed Opinion«), v katerem je ugotovila, da je predlog zakona v neskladju s pravom EU. S tem je bilo obdobje mirovanja v postopku TRIS podaljšano do 2. februarja 2026.

To pomeni, da Slovenija zakona ne sme sprejeti, dokler ne odpravi ugotovljenih neskladij s pravom EU. Toda ne glede na pravni postopek ostajata glavni vprašanji zelo preprosti:

👉 Ali je legalizacija konoplje res pot, ki varuje naše otroke in mladostnike?

👉 Ali želimo prihodnost, v kateri bodo otroci odraščali ob normalizirani rabi drog?

Predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo je predstavljen kot »svoboda posameznika«, a dejanski učinek je lahko povsem drugačen oziroma nasproten od želenega:

• večja raba med mladimi,
• več težav v šolah,
• več stisk mladih in odraslih v povezavi z duševnim zdravjem, in
• večja izpostavljenost otrok doma in v skupnosti.

V koaliciji nevladnih organizacij s področja javnega zdravja in preventive resno verjamemo, da odgovorna politika ne sme postavljati svobode odraslih nad pravico otrok do zdravega, varnega in razvojno spodbudnega okolja.

Zato pozivamo k trezni, strokovni in odgovorni razpravi o drogah v prihodnje, ki temelji na:

• preventivi,
• zgodnji obravnavi,
• pomoči in podpori, in
• zaščiti ranljivih skupin – predvsem otrok in mladostnikov.

Za konec – ali imamo izbiro?

Da – in ta je zelo jasna. Izbira ni med »prepovedjo ali svobodo«.

Izbira je med:

👉 družbo, kjer odrasli uveljavljajo pravico do uporabe drog, ali

👉 družbo, kjer otroci ohranjajo pravico do odraščanja v varnem in zdravem okolju.

Mi vemo, katera je prava pot.

Upamo, da jo bo prepoznala tudi slovenska politika.

Blog pripravil: Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip” in “Preventivna platforma”