Borovnica: štiri konkretne zahteve za varnejše in bolj zdravo odraščanje otrok in mladih

Po strokovnem posvetu v Borovnici je Inštitut UTRIP ob upoštevanju predlogov in dopolnitev lokalnih deležnikov oblikoval štiri konkretne zahteve za prihodnje občinsko vodstvo v mandatu 2026–2030. Zahteve se nanašajo na povezovanje strokovnih služb, prostor za mlade, varnost javnih površin ter dolgoročno preventivo in podporo družinam.

V četrtek, 5. novembra 2026, je v Osnovni šoli dr. Ivana Korošca Borovnica potekal lokalni strokovni in participativni posvet o zdravem in varnem odraščanju otrok ter mladih, preprečevanju tveganih vedenj in možnostih za izboljšanje lokalnega preventivnega delovanja.

Posvet je organiziral Inštitut za raziskave in razvoj UTRIP v okviru projekta »Moja občina, moja prihodnost – mladi in preventiva v središču lokalnih volitev 2026«, ki ga podpira Civil Society Fund Slovenija.

Na srečanju so sodelujoči izpostavili potrebo po trajnejšem povezovanju lokalnih ustanov, več možnostih za kakovostno preživljanje prostega časa mladostnikov, izboljšanju varnosti posameznih javnih površin ter sistematičnem preventivnem delu, ki vključuje tudi starše in družine.

Po posvetu so udeleženci predlagana izhodišča še dopolnili. Tako so nastale štiri konkretne in preverljive zahteve.

Štiri zahteve za prihodnje vodstvo Občine Borovnica

1. Delujoča lokalna preventivna skupina do 30. junija 2027

Občina naj vzpostavi lokalno akcijsko skupino (LAS) oziroma drugo stalno medsektorsko preventivno skupino, ki bo povezovala šolo, vrtec, zdravstvene in socialne službe, policijo, društva, starše in predstavnike mladih.

Za njeno delovanje naj zagotovi imenovanega občinskega koordinatorja, razumno, a stabilno financiranje in javno objavljen akcijski načrt.

Predlagani roki: uvodno srečanje do 28. februarja 2027, formalna vzpostavitev skupine do 30. junija in javni načrt dela do 30. septembra 2027.

Cilj je dolgoročno sodelovanje, ki ne bo odvisno zgolj od občasnih sestankov ali posameznih pobud.

2. Varen in dostopen mladinski prostor do konca leta 2027

Občina naj skupaj z mladimi in pristojnimi organizacijami preveri razpoložljive prostorske možnosti ter zagotovi vsaj pilotni mladinski prostor z mentorjem, javnim urnikom in občinsko finančno podporo.

Prostor naj bo namenjen predvsem mladostnikom približno od 12. do 18. leta ter omogoča varno druženje, ustvarjanje in soustvarjanje dejavnosti.

Ker trenutno nobena konkretna lokacija ni potrjena kot prosta in primerna, je treba rešitev izbrati na podlagi dejanskih prostorskih in finančnih možnosti.

Predlagani roki: posvet z mladimi in popis možnosti do maja 2027, izbira lokacije in upravljavca do septembra ter začetek pilotnega delovanja do 31. decembra 2027.

3. Varnejše poti, postajališča in javne površine

Udeleženci posveta so opozorili na nevarno uporabo električnih skirojev, zbiranje mladih ob železniški postaji ter opažanja o poškodovanju javne opreme.

Predlagali so, da se pri strokovnem pregledu preverijo tudi avtobusna postajališča, okolica šole, poti med stanovanjskimi bloki in šolska ter otroška igrišča.

Gre za opažanja in predloge za preverjanje, ne za uradno potrjeno statistiko prekrškov.

Občina naj skupaj s Svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, šolo, policijo ter upravljavci javnih površin pripravi pregled tveganj in načrt izvedljivih občinskih izboljšav.

Predlagani roki: usklajevalni posvet do 31. marca 2027, pregled prednostnih lokacij do junija in najmanj dva dokumentirana občinska ukrepa do konca septembra 2027.

4. Večletna preventiva in zgodnja pomoč družinam

Osnovna šola in vrtec v Borovnici že izvajata različne preventivne dejavnosti. Sodelujoči so opozorili na potrebo po njihovem dolgoročnem povezovanju, zgodnejšem odzivanju na stiske otrok, sodelovanju s starši ter usklajenem delovanju strokovnih služb.

Občina naj v sodelovanju s šolo, vrtcem, CSD, zdravstvenimi službami in drugimi strokovnimi partnerji podpre večleten, strokovno utemeljen in evalviran preventivni program.

Ta naj nadgrajuje obstoječe dejavnosti, podpira pozitivno šolsko klimo in socialno-čustvene spretnosti ter vključuje zgodnjo pomoč družinam.

Pomembno je, da dogovor ne pomeni dodatnih nefinanciranih obveznosti za šolo ali druge ustanove.

Predlagani roki: pregled obstoječih praks in dogovor o podpori do junija 2027, začetek pilotnega programa v šolskem letu 2027/28 ter prva evalvacija do junija 2028.

Enaka vprašanja vsem trem županskim kandidatom

Inštitut UTRIP bo končne zahteve z enotnim vprašalnikom posredoval vsem trem županskim kandidatom Občine Borovnica.

Kandidati bodo povabljeni, da se do vsake zahteve opredelijo z DA, DELNO ali NE ter pojasnijo predlagane ukrepe, časovne roke, odgovorne nosilce in predvidene vire financiranja.

Rok za odgovore je torek, 10. november 2026, do 16. ure.

Prejete odgovore bomo pred lokalnimi volitvami 15. novembra javno predstavili v enotni in nevtralni obliki, brez točkovanja ali razvrščanja kandidatov.

Pobuda je neodvisna in nestrankarska. Njen namen je spodbuditi jasno opredeljene in javno preverljive zaveze za prihodnost otrok, mladih in družin v Borovnici.

Preberite celoten dokument z zahtevami

Štiri konkretne zahteve za varnejše odraščanje v Borovnici (2026–2030)

Borovnica_KONCNE_zahteve_za_zupanske_kandidate_8-11-2026Prenos

Dokument vključuje obrazložitve zahtev, predlagane roke, pristojne nosilce, merljive kazalnike ter enotni vprašalnik za županske kandidate.

O projektu

Projekt »Moja občina, moja prihodnost – mladi in preventiva v središču lokalnih volitev 2026« izvaja Inštitut UTRIP ob podpori programa Civil Society Fund Slovenija.

Aktivnosti potekajo v občinah Vrhnika, Radlje ob Dravi in Borovnica. Namen projekta je povezati lokalno znanje, strokovne izkušnje in sodelovanje občanov s konkretnimi zahtevami za prihodnja občinska vodstva.

Projekt spodbuja dolgoročno preventivno delovanje, zdravo odraščanje ter vključevanje otrok, mladih in družin v razvoj lokalnih skupnosti.

Dodatne informacije:

Inštitut UTRIP
info@institut-utrip.si
www.institut-utrip.si

Projekt »Moja občina, moja prihodnost – mladi in preventiva v središču lokalnih volitev 2026« je podprt v okviru programa Civil Society Fund Slovenija.

Radlje ob Dravi: štiri konkretne zahteve za boljšo podporo mladim

Po strokovnem posvetu v Radljah ob Dravi je Inštitut UTRIP v sodelovanju z lokalnimi deležniki oblikoval štiri konkretne zahteve za prihodnje občinsko vodstvo. V ospredju so okrepitev mladinskega dela, vključevanje mladih v soustvarjanje dejavnosti, dostopnejša učna in mentorska podpora ter uresničevanje občinske Strategije za mlade 2027–2031.

V sredo, 4. novembra 2026, je v Radljah ob Dravi potekal lokalni strokovni in participativni posvet o zdravem odraščanju mladih, preventivnem delu in konkretnih možnostih za izboljšanje njihovega položaja v občini.

Posvet je organiziral Inštitut za raziskave in razvoj UTRIP v sodelovanju z Razvojno socialnim zavodom Radlje ob Dravi in lokalnimi deležniki v okviru projekta »Moja občina, moja prihodnost – mladi in preventiva v središču lokalnih volitev 2026«, ki ga podpira Civil Society Fund Slovenija.

Radlje že imajo dobro osnovo – kako jo še okrepiti?

Pomembna ugotovitev posveta je bila, da Radlje ob Dravi že razpolagajo z mladinsko infrastrukturo, Marenberškim mladinskim kulturnim centrom (MKC), različnimi programi in številnimi možnostmi sodelovanja lokalnih ustanov.

Kljub temu ostajajo izzivi pri vključevanju mladostnikov, ki se ne udeležujejo organiziranih dejavnosti, ter zagotavljanju dovolj časa in strokovnega kadra za osebno, individualno delo z mladimi.

Udeleženci so poudarili, da učinkovita preventiva ne pomeni zgolj organiziranja novih dogodkov, ampak predvsem ustvarjanje odnosov, zaupanja, dostopne podpore in priložnosti, pri katerih mladi aktivno sodelujejo.

Na podlagi razprave so bile oblikovane štiri konkretne zahteve. Osnutek je bil posredovan sodelujočim v pregled, do zaključka usklajevanja pa ni bilo prejetih pripomb.

Štiri zahteve za prihodnje vodstvo Občine Radlje ob Dravi

1. Dodaten mladinski delavec do septembra 2027

Občina naj zagotovi stabilna sredstva za najmanj enega dodatnega mladinskega delavca oziroma primerljiv obseg strokovnega mladinskega dela v Marenberškem MKC.

Poudarek naj bo na osebnem stiku, terenskem doseganju manj vključenih mladostnikov, mentorstvu, vzpostavljanju zaupanja in povezovanju mladih z obstoječimi strokovnimi službami.

Predlagani rok: do 1. septembra 2027.

2. Dejavnosti, ki jih soustvarjajo tudi manj vključeni mladi

Občina naj podpre pilotni program pretežno brezplačnih, dostopnih in vključujočih dejavnosti, ki jih bodo pomagali oblikovati mladostniki sami, predvsem tisti, ki jih obstoječi programi težje dosežejo.

Možne dejavnosti vključujejo ustvarjanje, glasbo, ples, prostovoljstvo, druženje in druge pobude po interesih mladih.

Predlog predvideva najmanj dve pilotni dejavnosti mesečno ter spremljanje izkušenj in odzivov mladih.

Predlagano obdobje: maj–december 2027.

3. Razširjena učna in mentorska podpora

Občina naj v sodelovanju z Razvojno socialnim zavodom, šolo, knjižnico in drugimi pristojnimi službami podpre širitev že obstoječe individualne učne pomoči.

Predlagamo najmanj dva dodatna tedenska termina učne oziroma mentorske podpore za otroke in mladostnike, ki potrebujejo dodatno pomoč pri učenju, motivaciji ali premagovanju različnih stisk.

Podpora naj bo dostopna, prostovoljna in zasnovana tako, da mladi zanjo lahko zaprosijo brez stigmatizacije.

Predlagani začetek: september 2027.

4. Strategija za mlade 2027–2031 naj zaživi v praksi

Občina Radlje ob Dravi je že sprejela Strategijo za mlade 2027–2031. Naslednji korak mora biti njeno konkretno izvajanje.

Predlagamo javno objavljen izvedbeni načrt, ki bo opredelil odgovorne nosilce, ukrepe, finančna sredstva, roke in merljive kazalnike.

Pomemben del zahteve je tudi okrepitev neposrednega vključevanja mladih v občinsko odločanje in rednega sodelovanja različnih lokalnih ustanov.

Predlagani rok: izvedbeni načrt do 30. junija 2027, delujoč mehanizem vključevanja mladih do septembra 2027.

Kaj sledi? Enaka vprašanja obema županskima kandidatoma

Inštitut UTRIP bo štiri zahteve predstavil obema uradno evidentiranima županskima kandidatoma v Občini Radlje ob Dravi.

Kandidata bosta povabljena, da se do vsake zahteve opredelita z DA, DELNO ali NE ter pojasnita, katere ukrepe bi podprla, kdo bi jih izvajal, do kdaj in iz katerih predvidenih sredstev.

Rok za odgovore je torek, 10. november 2026, do 12. ure.

Prejete odgovore bomo pred lokalnimi volitvami 15. novembra javno predstavili v enotnem in nevtralnem pregledu, brez ocenjevanja ali razvrščanja kandidatov.

Pobuda je neodvisna in nestrankarska. Njen namen je spodbuditi konkretne, javno preverljive ukrepe, ki bodo lahko prispevali k bolj zdravemu, varnemu in vključujočemu odraščanju mladih.

Preberite celoten dokument

Štiri konkretne zagovorniške zahteve za prihodnje vodstvo Občine Radlje ob Dravi (2026–2030)

Radlje_KONCNE_zahteve_zupanska_kandidata_7-11-2026Prenos

Dokument vsebuje podrobnejšo utemeljitev vseh zahtev, ukrepe, predlagane roke, odgovorne nosilce, kazalnike ter enotni vprašalnik za županska kandidata.

O projektu

Projekt »Moja občina, moja prihodnost – mladi in preventiva v središču lokalnih volitev 2026« izvaja Inštitut UTRIP ob podpori programa Civil Society Fund Slovenija.

Aktivnosti potekajo v treh občinah: Vrhnika, Radlje ob Dravi in Borovnica. Projekt želi lokalne strokovne in skupnostne razprave povezati s konkretnimi, izvedljivimi in preverljivimi zavezami za prihodnji občinski mandat.

Dodatne informacije:

Inštitut UTRIP
info@institut-utrip.si
www.institut-utrip.si

Projekt »Moja občina, moja prihodnost – mladi in preventiva v središču lokalnih volitev 2026« podpira Civil Society Fund Slovenija.

Vrhnika: štiri konkretne zahteve za boljše, varnejše in bolj zdravo odraščanje otrok in mladih

Po strokovnem posvetu v Cankarjevi knjižnici Vrhnika so Inštitut UTRIP in sodelujoči lokalni deležniki oblikovali štiri konkretne predloge za prihodnje občinsko vodstvo. Zahteve vključujejo jasne ukrepe, predlagane roke, odgovorne nosilce in merljive kazalnike. Vsi županski kandidati so povabljeni k opredelitvi, njihovi odgovori pa bodo javno predstavljeni pred lokalnimi volitvami 15. novembra 2026.

V torek, 3. novembra 2026, je v Cankarjevi knjižnici Vrhnika potekal lokalni strokovni in participativni posvet o prihodnosti preventive, zdravem odraščanju otrok in mladostnikov ter možnostih za boljše sodelovanje ustanov in organizacij na območju Občine Vrhnika.

Srečanje je organiziral Inštitut za raziskave in razvoj UTRIP v okviru projekta »Moja občina, moja prihodnost – mladi in preventiva v središču lokalnih volitev 2026«, ki je financiran v okviru programa Civil Society Fund Slovenija.

Posvet je pokazal, da na Vrhniki že obstajajo številne kakovostne dejavnosti in strokovne službe, vendar je treba posebno pozornost nameniti otrokom in mladostnikom, ki jih obstoječa organizirana ponudba ne doseže dovolj uspešno. Pomembni izzivi ostajajo dostopnost neformalnih prostorov za druženje, nizkopražnih in brezplačnih dejavnosti, podpore za duševno zdravje ter bolj usklajenega lokalnega preventivnega delovanja.

Na podlagi razprave ter naknadnih dopolnitev predstavnic Cankarjeve knjižnice Vrhnika in Zdravstvenega doma Vrhnika so bile oblikovane štiri konkretne zagovorniške zahteve.

Štiri zahteve za prihodnje vodstvo Občine Vrhnika

1. Ponovna aktivacija lokalne akcijske skupine (LAS) do 30. junija 2027

Občina Vrhnika naj ponovno vzpostavi delujočo lokalno akcijsko skupino za preprečevanje zasvojenosti in širše preventivno delovanje oziroma enakovredno stalno koordinacijsko telo.

Skupina naj povezuje občino, šole, zdravstvene in socialne službe, policijo, nevladne organizacije, mladinske organizacije ter predstavnike mladih. Za učinkovito delovanje naj ima imenovanega koordinatorja, redna srečanja, akcijski načrt in ustrezno občinsko finančno podporo.

Cilj je prehod od razdrobljenih aktivnosti k dolgoročnemu, usklajenemu in na dokazih temelječemu preventivnemu delu.

2. Vzpostavitev mladinskega centra do 31. decembra 2027

Občina naj omogoči vzpostavitev mladinskega centra v prostorih nekdanjega muzeja v pritličju Kulturnega centra Vrhnika, ki so po zagotovilih knjižnice ocenjeni kot zelo ustrezni za tovrstne aktivnosti.

Mladinski center naj bo varen, vključujoč in mladim dostopen prostor za druženje, ustvarjanje, razvijanje interesov ter aktivno sodelovanje v lokalni skupnosti.

Posebej pomembno je, da dejavnosti sooblikujejo mladi sami ter da je zagotovljena strokovna mentorska podpora. Center naj dopolnjuje obstoječe dejavnosti in ne podvaja že uveljavljenih programov.

3. Brezplačne in netekmovalne dejavnosti za otroke in mladostnike od jeseni 2027

Občina naj uvede in trajno sofinancira dostopne, brezplačne in netekmovalne gibalne, ustvarjalne ter družabne dejavnosti.

Namenjene naj bodo predvsem otrokom in mladostnikom, ki se zaradi finančnih, socialnih, motivacijskih ali drugih ovir redkeje vključujejo v športne klube, društva in plačljive programe.

Predlagamo najmanj dva redna brezplačna termina tedensko, pri čemer naj se ponudba oblikuje v sodelovanju z otroki, mladimi in obstoječimi lokalnimi izvajalci.

4. Boljša dostopnost informacij in podpore za duševno zdravje do septembra 2027

Občina naj skupaj z Zdravstvenim domom Vrhnika oziroma Centrom za krepitev zdravja, CSD, šolami, knjižnico in drugimi strokovnimi službami vzpostavi enoten, strokovno preverjen in mladim razumljiv pregled razpoložljivih oblik pomoči.

Informacije naj bodo dostopne v šolah, knjižnici, zdravstvenem domu, drugih lokalnih ustanovah in prek digitalnih kanalov.

Namen ni podvajanje zdravstvenih storitev, temveč izboljšanje obveščanja, prepoznavanja potreb in dostopa do že obstoječih oblik strokovne podpore.

Od predlogov do konkretnih zavez županskih kandidatov

Vse štiri zahteve vključujejo predlagane izvedbene roke, možne nosilce ter merljive kazalnike, na podlagi katerih bo mogoče v prihodnje spremljati njihovo uresničevanje.

Inštitut UTRIP bo zahteve skupaj z enotnim vprašalnikom posredoval vsem uradno evidentiranim županskim kandidatom v Občini Vrhnika.

Kandidati bodo povabljeni, da se do vsake zahteve opredelijo z DA, DELNO ali NE ter pojasnijo, katere ukrepe bi bili pripravljeni izvesti, v kakšnem roku, s katerimi odgovornimi nosilci in iz katerih predvidenih sredstev.

Njihove odgovore bomo pred lokalnimi volitvami 15. novembra 2026 javno predstavili v enotni in nevtralni obliki, brez točkovanja ali razvrščanja kandidatov.

Preberite celoten dokument z zahtevami

Štiri konkretne zagovorniške zahteve za prihodnje vodstvo Občine Vrhnika (2026–2030)

Vrhnika_KONCNE_zagovorniske_zahteve_5-11-2026Prenos

Dokument vsebuje podrobnejšo obrazložitev vsake zahteve, predlagane ukrepe, roke, odgovorne nosilce, merljive kazalnike in vprašanja za županske kandidate.

Projekt »Moja občina, moja prihodnost«

Projekt »Moja občina, moja prihodnost – mladi in preventiva v središču lokalnih volitev 2026« izvaja Inštitut UTRIP ob podpori programa Civil Society Fund Slovenija.

Aktivnosti potekajo v treh slovenskih občinah: Vrhnika, Radlje ob Dravi in Borovnica.

Projekt želi okrepiti sodelovanje lokalnih ustanov, nevladnih organizacij, mladih in drugih prebivalcev pri oblikovanju konkretnih predlogov za izboljšanje preventive, zdravja in kakovosti odraščanja.

Pomemben cilj je tudi zagotoviti, da se predvolilne obljube preoblikujejo v jasne in preverljive zaveze, katerih uresničevanje bo mogoče spremljati tudi po volitvah.

Pobuda je neodvisna in nestrankarska. Njen namen ni podpora posameznim političnim kandidatom ali strankam, temveč spodbujanje javnega dialoga in kakovostnejšega lokalnega odločanja v korist otrok, mladostnikov in celotne skupnosti.

Dodatne informacije

Inštitut za raziskave in razvoj UTRIP
E-naslov: info@institut-utrip.si
Spletna stran: www.institut-utrip.si

Projekt »Moja občina, moja prihodnost – mladi in preventiva v središču lokalnih volitev 2026« je financiran v okviru programa Civil Society Fund Slovenija.

Alkohol ne sodi v šolo – niti po zadnjem zvoncu

Predlagana sprememba ZOPA odpira vrata prodaji alkohola v šolskih prostorih, kadar tam ne poteka pouk. ZKNB opozarja: pri preventivi ni pomembno le, komu alkohol prodamo, ampak tudi kakšno sporočilo z okoljem pošiljamo otrokom in mladim.

Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB), katerega član je tudi Inštitut “Utrip”, je izrazilo resno zaskrbljenost zaradi predloga spremembe Zakona o omejevanju porabe alkohola (ZOPA-B), vloženega v zakonodajni postopek 9. septembra 2026.

Predlog bi omogočil prodajo in ponudbo alkoholnih pijač v objektih in na zemljiščih, kjer se opravlja dejavnost vzgoje in izobraževanja, kadar ta dejavnost v tistem času ne poteka.

Na prvi pogled se lahko rešitev zdi pragmatična: v številnih lokalnih skupnostih so šolske telovadnice, avle in drugi prostori pomembna prizorišča kulturnih, športnih, gasilskih in drugih dogodkov. Toda ti dogodki se lahko v šolskih prostorih odvijajo že danes.

Ključno vprašanje zato ni, ali naj bodo šole odprte lokalni skupnosti, ampak zakaj bi morala biti prodaja alkohola nujni sestavni del takšnih dogodkov.

Šola ostane šola tudi po koncu pouka

Z vidika preventivne znanosti problem ni omejen na vprašanje, ali bo alkohol neposredno prodan mladoletni osebi. ZOPA prodajo in ponudbo alkohola osebam, mlajšim od 18 let, še naprej prepoveduje.

Pomemben pa je širši vpliv okolja, zgleda odraslih in družbenih norm. Otroci in mladostniki se namreč ne učijo samo iz tega, kar jim odrasli povedo, temveč tudi iz tega, kar vidijo kot običajno, sprejemljivo in pričakovano vedenje.

Če v istem okolju, v katerem dopoldne govorimo o zdravju in preprečevanju tveganega vedenja, zvečer prodajo alkohola predstavimo kot običajen del druženja, ustvarjamo protislovno preventivno sporočilo.

»Preventiva ni samo to, da otroku preprečimo nakup alkohola. Preventiva pomeni tudi ustvarjanje okolja, v katerem alkohol ni predstavljen kot samoumeven del vsakega druženja. Šola ima vzgojno vlogo tudi takrat, ko ni pouka.«

Matej Košir, direktor Inštituta “Utrip” in vodja mreže “Preventivna platforma”

Predlog spremembe zakona tudi ne določa, da na takšnih prireditvah ne smejo biti prisotni otroci in mladostniki. Določa le, da takrat ne sme potekati vzgojno-izobraževalna dejavnost. Zato ostaja relevantno vprašanje, kakšne norme glede alkohola odrasli vzpostavljamo prav v prostorih, ki jih otroci vsakodnevno povezujejo s šolo.

Več dostopnosti ni več preventive

Omejevanje fizične dostopnosti alkohola sodi med dokazano učinkovite ukrepe alkoholne politike. Predlagana sprememba pa gre v nasprotno smer – ustvarja novo izjemo in širi nabor prostorov, kjer bi bila prodaja alkohola dovoljena.

ZKNB opozarja tudi na argument, da se alkohol na nekaterih tovrstnih dogodkih že prodaja kljub sedanji prepovedi. Kršenje predpisa oziroma nezadosten nadzor ne bi smela postati razloga za njegovo odpravo. Če se zakon ne izvaja dovolj učinkovito, je smiselno izboljšati njegovo izvajanje in nadzor.

Posebna simbolika 9. septembra

Predlog ZOPA-B je bil vložen prav 9. septembra, na mednarodni dan ozaveščanja o spektru fetalnih alkoholnih motenj (FASD).

Na isti dan je NIJZ predstavil rezultate prve nacionalne raziskave o rabi alkohola med nosečnostjo. Ta je pokazala, da je bilo med nosečnostjo alkoholu izpostavljenih od 5 do 11 odstotkov novorojenčkov v Sloveniji.

Kontrast je pomenljiv: medtem ko stroka opozarja na potrebo po zmanjševanju normalizacije alkohola ter njegovih zdravstvenih in družbenih posledic, zakonodajni predlog odpira dodatne možnosti za njegovo prodajo.

»Simbolika zelo dobro ponazarja temeljni problem slovenske alkoholne politike: na eni strani opozarjamo na škodo, na drugi strani pa iščemo nove izjeme, ki alkohol še tesneje umeščajo v vsakdanje družbeno življenje.«

Franc Zalar, predsednik ZKNB

Lokalna skupnost ne potrebuje alkohola za povezovanje ljudi

Preventivna platforma podpira odprtost šolskih prostorov za življenje lokalnih skupnosti. Šole so lahko pomembna središča druženja, kulture, športa, prostovoljstva in medgeneracijskega povezovanja.

Toda odprtost šolskega prostora in prodaja alkohola sta dve različni vprašanji.

Močna lokalna skupnost se ne gradi okoli točilnega pulta.

Šolske dvorane in drugi prostori naj bodo odprti ljudem, kulturi, športu in druženju. Za to ni treba odpirati vrat tudi prodaji alkohola.

📄 Celotno sporočilo za javnost ZKNB

V priponki spodaj je dostopno celotno sporočilo za javnost »Alkohol ne sodi v šolo – niti po zadnjem zvoncu«, vključno s podatki, argumenti ter izjavami predstavnikov organizacij, članic ZKNB.

SZJ_ZOPA-B_ZKNB_Alkohol ne sodi v šolo – niti po zadnjem zvoncu.docxPrenos

Ko umre ikona, žalujemo. Ko ubija industrija, molčimo.

Ob slovesu Milene Zupančič tudi o odgovornosti, ki ob boleznih in prezgodnjih smrtih prepogosto ostane zunaj kadra

Slovenija se je pred dnevi poslovila od Milene Zupančič, ene največjih slovenskih igralk. Umrla je 15. avgusta 2026, stara 79 let, po dolgotrajni bolezni. V zadnjih letih je tudi javno spregovorila o svojem boju z rakom.

O Mileni Zupančič je bilo v teh dneh izrečenih veliko lepih in zasluženih besed. Bila je izjemna igralka, velika osebnost slovenskega gledališča in filma ter del kulturnega spomina več generacij. Takšna naj tudi ostane v našem spominu.

Toda prav ob takšnih slovesih se velja vprašati tudi nekaj precej bolj neprijetnega.

Zakaj ob bolezni in smrti govorimo predvsem o posamezniku, skoraj nikoli pa o industrijah, ki desetletja služijo z izdelki, za katere vemo, da povzročajo zasvojenost, bolezni in milijone prezgodnjih smrti?

Cigareta med prsti ni samo »slaba navada«

Milena Zupančič svojega kajenja ni skrivala. Cigareta je bila desetletja del njene javne podobe, sama pa je zelo odkrito govorila tudi o moči svoje zasvojenosti. Ko je morala zaradi raka v bolnišnico, je pripovedovala, da jo je skrbelo, kako bo zdržala brez cigaret. Mladim je zato svetovala, naj sploh ne začnejo kaditi, saj je pozneje tako težko prenehati.

Pri tem moramo biti zelo jasni: iz javno dostopnih podatkov ne moremo trditi, da je kajenje povzročilo njen konkretni rak ali njeno smrt. Takšno sklepanje bi bilo medicinsko neutemeljeno in tudi nespoštljivo.

Njena izkušnja pa zelo dobro pokaže nekaj drugega: kako močna je lahko nikotinska zasvojenost.

In tukaj zgodba ne more biti več samo zgodba o »osebni izbiri«.

Po podatkih NIJZ zaradi bolezni, pripisljivih kajenju tobaka, v Sloveniji vsako leto umre 3.123 ljudi, dobrih 40 odstotkov pred 70. letom starosti. Kadilci v povprečju izgubijo od 10 do 15 let življenja. NIJZ obenem opozarja, da s kajenjem praviloma začnejo mladostniki in mladi odrasli; po 25. letu skoraj nihče več ne začne kaditi. Čim mlajši je posameznik ob začetku, tem večja je verjetnost razvoja zasvojenosti in rednega kajenja.

To je pomembno.

Industrija namreč svojega prihodnjega odraslega kupca praviloma ne pridobi pri 40 ali 50 letih. Pridobiti ga mora mnogo prej.

Kdo ustvarja »osebne izbire«?

Dolga desetletja smo škodo zaradi tobaka razlagali predvsem skozi vedenje posameznika: kadilec se je pač odločil kaditi.

Toda preventiva danes veliko več pozornosti namenja tudi komercialnim determinantam zdravja – poslovnim modelom, marketingu, političnemu vplivu ter oblikovanju okolja, v katerem ljudje sprejemajo svoje »odločitve«.

Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da tobačna in nikotinska industrija za privabljanje otrok in mladostnikov uporablja celo paleto pristopov: družbena omrežja, vplivneže in znane osebnosti, privlačne okuse in embalažo, promocije ter umeščanje izdelkov v filme in televizijske vsebine. Izpostavljenost kajenju v filmih in televizijskih oddajah je pri mladih povezana z večjo verjetnostjo, da bodo začeli kaditi.

Še bolj neposredni so zgodovinski interni dokumenti same tobačne industrije. V enem od dokumentov R. J. Reynolds so mladi opisani kot edini vir novih oziroma »nadomestnih« kadilcev, potrebnih za prihodnost industrije.

To ni moraliziranje. To je poslovni model.

Ko je cigareta postala filmski rekvizit – in oglas

Cigareta v filmu seveda ni vedno oglas in nikakor ne želimo trditi, da je bil vsak igralec, ki smo ga kdaj videli kaditi na zaslonu ali odru, plačan s strani tobačne industrije.

Prav tako ne poznamo nobenega javno dostopnega dokaza, da bi bila Milena Zupančič kadarkoli plačana za promocijo tobaka.

Toda zgodovina Hollywooda in filmske industrije nasploh jasno dokazuje, da plačano umeščanje cigaret v filme ni teorija zarote.

Raziskovalci so na podlagi internih dokumentov tobačnih podjetij dokumentirali dolgotrajne finančne povezave med Hollywoodom in tobačno industrijo ter plačano umeščanje tobačnih izdelkov v filme.

Eden najbolj razvpitih primerov je Sylvester Stallone. Dokumentacija iz leta 1983 opisuje dogovor, po katerem naj bi za 500.000 ameriških dolarjev uporabljal izdelke podjetja Brown & Williamson v najmanj petih filmih; med filmi, ki se v analizah dokumentov omenjajo, je tudi Rocky IV.

Zakaj je to pomembno?

Ker film ne prodaja samo izdelka.

Prodaja podobo.

Cigareta ob filmskem junaku lahko pomeni samozavest, uporništvo, odraslost, seksualno privlačnost, moč, umetniškost ali svobodo. Alkohol v rokah filmskega junaka lahko pomeni uspeh, družabnost, praznovanje ali sprostitev.

Izdelek dobi osebnost, ki je sam nima.

In mladi gledalec tega ne dojema nujno kot oglas.

Pri alkoholu poznamo zelo podoben paradoks

Tudi alkohol je pogosto predstavljen kot skoraj samoumeven del praznovanja, športa, glasbe, druženja, uspeha in odraslosti.

Toda Svetovna zdravstvena organizacija ocenjuje, da je bila raba alkohola leta 2019 povezana s približno 2,6 milijona smrti po svetu, od tega približno 800.000 v evropski regiji WHO. WHO obenem opozarja, da so mladi in ljudje z visoko porabo alkohola pomembne tarče sodobnega alkoholnega marketinga.

Tudi tukaj se po desetletjih marketinga pogosto zgodi nenavaden obrat.

Ko industrija prodaja alkohol, govorimo o svobodi izbire ali svobodi trga.

Ko človek razvije zasvojenost, govorimo o njegovi osebni odgovornosti.

Ko zboli, govorimo o njegovi nezdravi življenjski navadi.

Ko umre, govorimo o tragediji.

Industrije, ki je desetletja oblikovala okolje, normalizirala uporabo in služila z vsakim prodanim izdelkom, pa nenadoma ni več v zgodbi.

Ko pride bolezen, je v ospredju posameznik. Ko pride dobiček, je v ospredju trg. Ko pride smrt, industrija izgine iz kadra.

Milene ne smemo reducirati na cigareto

Prav zato namen tega zapisa ni presojanje Milene Zupančič.

Ravno nasprotno.

Človeka z zasvojenostjo je prelahko vprašati: »Zakaj nisi nehal?«

Veliko težje vprašanje je: zakaj dopuščamo sistem, ki najprej ustvarja pogoje za zgodnji začetek uporabe zasvojljivih izdelkov, nato pa vso odgovornost za posledice prenese na posameznika?

Milena Zupančič je bila veliko več kot njena cigareta. Bila je vrhunska umetnica, igralka in osebnost, ki je pomembno zaznamovala slovensko kulturo.

Toda njena iskrenost glede kajenja nam lahko pusti še eno pomembno sporočilo.

Sama je mladim svetovala, naj ne začnejo.

To je sporočilo, ki bi ga morali vzeti resno.

Ko naslednjič žalujemo, se vprašajmo tudi – zakaj

Mediji imajo pri tem posebno odgovornost.

Ni njihova naloga, da brez dokazov ugotavljajo, ali sta kajenje ali alkohol povzročila bolezen konkretnemu človeku. Je pa njihova naloga, da ob širšem poročanju o preprečljivih boleznih pokažejo tudi družbeni in komercialni kontekst.

Ko zaradi kajenja v Sloveniji vsako leto umre več kot tri tisoč ljudi, to ni samo zbirka tisočev individualnih »slabih odločitev«.

To je javnozdravstveni problem.

To je preventivni problem.

In to je tudi problem komercialnih determinant zdravja.

Vsa čast Mileni Zupančič za njen izjemni umetniški opus.

Morda pa je prav spoštovanje do ljudi, ki smo jih izgubili, razlog več, da se ne zadovoljimo zgolj z žalovanjem.

Da naslednjo generacijo zaščitimo bolje.

In da poleg posameznika končno začnemo govoriti tudi o tistih, ki od izdelkov, ki povzročajo zasvojenost, bolezni in prezgodnje smrti, ustvarjajo milijardne dobičke.

Žrtve imajo imena in obraze. Industrije pa ne bi smele ostajati nevidne.

Pripravil: Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj “Utrip” in vodja mreže “Preventivna platforma”

Svetovno prvenstvo je končano. Tekme smo pozabili, oglasi za alkohol pa ostajajo.

Zakaj je oglaševanje alkohola na največjih športnih dogodkih tudi vprašanje preventive?

Ko se zaključi svetovno nogometno prvenstvo, večina razprav govori o golih, sodniških odločitvah, presenečenjih in novih svetovnih prvakih. Letos pa je med strokovnjaki za javno zdravje odmevala še ena tema – vseprisotno oglaševanje alkohola.

Nogomet je eden najmočnejših družbenih fenomenov našega časa. Svetovno prvenstvo spremljajo milijarde ljudi po vsem svetu, med njimi tudi ogromno otrok in mladostnikov. Prav zato ni presenetljivo, da si največje svetovne korporacije prizadevajo postati del te zgodbe. Med njimi že desetletja pomembno mesto zaseda tudi alkoholna industrija.

Vprašanje pa ni, ali je oglaševanje učinkovito. To alkoholna industrija zelo dobro ve. Pravo vprašanje je: kakšen vpliv ima takšno oglaševanje na otroke, mladostnike in družbo?

Nogomet kot idealna platforma za ustvarjanje pozitivnih asociacij

Richard Purves z Univerze v Stirlingu je v nedavnem prispevku za The Conversation opozoril, da svetovno prvenstvo ni le športni dogodek, temveč tudi ena največjih marketinških platform na svetu. Alkoholne blagovne znamke niso prisotne zgolj na stadionih, temveč tudi v televizijskih prenosih, na družbenih omrežjih, v navijaških conah in digitalnih kampanjah. Tako postanejo del zgodb o zmagi, pripadnosti, nacionalnem ponosu in praznovanju.

Prav v tem se skriva moč sodobnega marketinga.

Ne prodaja izdelka.

Prodaja občutke.

Če se ob vsakem zadetku, slavju ali dvigu pokala znova pojavlja alkoholna blagovna znamka, se postopoma oblikujejo asociacije med športom, uspehom in alkoholom. Tega se pogosto niti ne zavedamo.

Otroci morda niso neposredna ciljna skupina. So pa občinstvo.

Alkoholna industrija pogosto poudarja, da svojih izdelkov ne oglašuje otrokom.

Vendar otroci in mladostniki svetovno prvenstvo spremljajo skupaj z odraslimi.

Po ocenah organizacije Movendi International je letošnje prvenstvo spremljalo približno šest milijard ljudi, med njimi kar okoli 1,7 milijarde otrok in mladostnikov. To pomeni, da je bila prav ta populacija izpostavljena enemu največjih valov alkoholnega marketinga na svetu.

To ni zgolj vprašanje posameznega oglasa.

Gre za ustvarjanje okolja, v katerem alkohol postaja normalen, pričakovan in celo sestavni del športnega navdušenja.

Kaj pravi preventiva?

V preventivi pogosto govorimo o programih v šolah, delavnicah za starše ali kampanjah za mlade.

Vse to je pomembno.

Toda sodobna preventivna znanost že dolgo opozarja, da vedenja ljudi ne oblikujejo le informacije in znanje.

Oblikuje jih tudi (ali pa predvsem) okolje.

Če otroci odraščajo v okolju, kjer so alkoholne znamke stalno povezane z največjimi športnimi dosežki, ni presenetljivo, da začnejo alkohol dojemati kot običajen del praznovanja, uspeha in druženja.

Prav zato Svetovna zdravstvena organizacija in številne druge mednarodne organizacije že vrsto let priporočajo omejevanje oglaševanja alkohola kot enega najbolj učinkovitih ukrepov javnega zdravja.

Okoljska preventiva – pogosto spregledan steber

V Sloveniji še vedno pogosto razumemo preventivo predvsem kot izobraževanje.

Toda učinkovita preventiva pomeni precej več.

Pomeni tudi ustvarjanje okolja, ki spodbuja zdrave izbire in/ali odločitve.

Sem sodijo:

  • omejevanje oglaševanja alkohola,
  • dosleden nadzor in odgovorno izvajanje zakonodaje,
  • zmanjševanje dostopnosti,
  • zaščita otrok pred komercialnimi vplivi,
  • oblikovanje družbenih norm, ki podpirajo zdrav življenjski slog.

To področje imenujemo okoljska preventiva (environmental prevention).

Gre za enega najpomembnejših, a hkrati najmanj prepoznanih pristopov sodobne preventive.

Nova mednarodna pobuda

Prav zaradi obsega alkoholnega marketinga je organizacija Movendi International letos pred svetovnim nogometnim prvenstvom sprožila globalno kampanjo za dokumentiranje primerov oglaševanja alkohola med svetovnim prvenstvom. Cilj pobude je zbrati dokaze o tem, kako alkoholna industrija uporablja šport za promocijo svojih izdelkov ter okrepiti razpravo o zaščiti otrok in mladih pred komercialnimi vplivi.

Takšne pobude niso usmerjene proti športu.

Nasprotno.

Njihov cilj je zaščititi šport kot prostor zdravja, navdiha in pozitivnih vrednot.

Kaj lahko naredimo?

Verjetno nihče ne pričakuje, da bo oglaševanje alkohola izginilo čez noč.

Lahko pa začnemo postavljati prava vprašanja.

Ali želimo, da največji športni dogodki na svetu postanejo tudi največje platforme za promocijo alkohola?

Ali želimo, da otroci ob svojih športnih junakih hkrati spoznavajo tudi alkoholne blagovne znamke?

In predvsem:

Ali razumemo, da učinkovita preventiva ni le vprašanje posameznika, temveč tudi okolja, v katerem odrašča?

Če želimo zmanjševati škodo zaradi alkohola, ne bo dovolj zgolj ozaveščanje.

Potrebovali bomo tudi pogum za oblikovanje okolij in politik, ki zdravje postavljajo pred komercialne interese.

Prispevek pripravil: Matej Košir, UTRIP

Nova evropska platforma pomaga šolam pravočasno ukrepati ob tveganih vedenjih mladostnikov

Objavljena je bila končna različica Digitalne platforme za učitelje zadnje triade osnovne šole ter srednje šole o tveganih vedenjih mladostnikov, ki šolam po vsej Evropi zagotavlja brezplačen, večjezičen in na dokazih utemeljen vir za preprečevanje tveganih vedenj, ki lahko ogrozijo dobrobit in razvoj mladostnikov ter njihovo vključenost v izobraževanje.

Končna platforma, razvita v okviru projekta Erasmus+ School Teachers Learning, je na voljo v angleščini, slovenščini, hrvaščini, španščini, danščini in litovščini. Pripravljena je bila na podlagi pilotnega izvajanja v petih partnerskih državah, kjer so učitelji in učenci/dijaki začetno različico uporabljali in ocenili v dejanskem šolskem okolju. Partnerji so skupaj pregledali njihove povratne informacije in rezultate izvajanja ter ugotovitve uporabili za izboljšanje vsebine, strukture, uporabnosti in praktične vrednosti platforme.

To ni zgolj še eno spletno mesto, ki gosti samostojen spletni tečaj. Gre za celovito digitalno okolje za strokovno učenje in urjenje veščin, zasnovano tako, da šolam pomaga preiti od ozaveščenosti k ukrepanju. Poleg obsežnega 60-urnega spletnega tečaja vključuje učne in ocenjevalne dejavnosti, podkaste, praktične scenarije s podporo umetne inteligence, ocenjevalni instrument, ki omogoča pridobitev potrdila, postopno orodje za oblikovanje in izvajanje šolskega preventivnega sistema, zbirko dobrih praks in priporočila za oblikovanje politik.

Platformo odlikuje predvsem odličnost akademskih in raziskovalnih ekip, ki stojijo za njo. Znanstveno vodenje sta zagotovila Inštitut UTRIP v Sloveniji in Laboratorij za preventivno raziskovanje (PrevLab) na Edukacijsko-rehabilitacijski fakulteti Univerze v Zagrebu. Ti organizaciji preventive ne obravnavata kot splošnega ozaveščanja: specializirani sta za preventivno znanost, razvoj in vrednotenje na dokazih temelječih programov, kakovost izvajanja ter prenos raziskovalnih spoznanj v politike in šolsko prakso.

UTRIP je sodeloval v več kot 25 evropskih projektih in je slovenski nacionalni center za na dokazih temelječe preventivne programe. Člani njegove ekipe so prispevali k Evropskemu preventivnemu kurikulumu (EUPC) in posodobljenim Mednarodnim standardom na področju preprečevanja uporabe drog ter prejeli priznanja združenj, kot so European Society for Prevention Research (EUSPR), International Society of Substance Use Professionals (ISSUP) in Society for Prevention Research (SPR). PrevLab si od leta 2005 prizadeva krepiti preventivno znanost in prenašati raziskovalna spoznanja v prakso; njegova ekipa je za trajni prispevek k temu področju prejela medaljo Sloboda združenja European Society for Prevention Research (EUSPR).

Enako pomembno je, da platforma ni bila razvita izključno v akademskem okolju. V celotnem procesu je sodelovalo pet srednjih šol iz Slovenije, Hrvaške, Španije, Litve in Danske. Njihovi različni izobraževalni konteksti in stopnje predhodnih izkušenj s preventivo so pomagali zagotoviti, da je platforma ostala razumljiva, izvedljiva in relevantna za strokovnjake, ki jo bodo uporabljali. Pilotna faza je omogočila strukturirano preverjanje v praksi: začetni viri so bili dejansko preizkušeni, preden je bila končna različica dogovorjena in objavljena.

Namen rezultata ni le povečati znanje, temveč tudi podpreti konkretne institucionalne spremembe. Učitelji ga lahko uporabljajo za ocenjevanje potreb, prepoznavanje dejavnikov tveganja in varovalnih dejavnikov, določanje prednostnih nalog, izbiro na dokazih temelječih strategij, vključevanje družin in drugih deležnikov, načrtovanje izvajanja ter vrednotenje rezultatov. Platforma upošteva načela vključujočega jezika in spletne dostopnosti, njena gradiva pa so objavljena pod licenco Creative Commons Attribution-ShareAlike 4.0 International, kar omogoča njihovo brezplačno ponovno uporabo in prilagajanje.

Učitelji, vodstva šol, ustanove za izobraževanje učiteljev, izobraževalni organi in strokovnjaki za preventivo so vabljeni k uporabi in deljenju platforme. Z združevanjem priznane znanstvene strokovnosti, neposrednega sodelovanja šol in sistematičnega pilotnega preizkušanja School Teachers Learning ponuja verodostojen evropski vir za krepitev preventivnih zmogljivosti tam, kjer so najpomembnejše: v vsakodnevni šolski praksi. Platforma je na voljo na naslovu www.schoolteacherslearning.eu.

School Teachers Learning je skupna pobuda Inštituta UTRIP (Slovenija), Laboratorija za preventivno raziskovanje Univerze v Zagrebu (Hrvaška) in petih šol: Šolski center Rogaška Slatina (Slovenija), Škola za grafiku, dizajn i medijsku produkciju (Hrvaška), IES Profesor Tierno Galván (Španija), Vilniaus kunigaikščio Gedimino progimnazija (Litva) in Ringsted Ny Friskole (Danska). Projekt sofinancira program Erasmus+ Evropske unije.

Kontakt za medije: info@institut-utrip.si

Izvedli smo nacionalni spletni dogodek na temo predstavitve digitalne učne platforme za učitelje in svetovalne delavce na šolah

V okviru Erasmus+ projekta School Teachers Learning – Digital Learning Platform for School Teachers (STL), ki ga sofinancira Evropska unija, smo izvedli nacionalni spletni dogodek z naslovom »Kaj v preventivi deluje, kaj ne – in zakaj?«

Dogodek je bil namenjen učiteljem, ravnateljem, svetovalnim delavcem, koordinatorjem preventivnih aktivnosti ter drugim strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju ter širše, ki jih zanima bolj celosten, sistematičen in na dokazih utemeljen pristop k šolski preventivi.

V drugem delu je Matej Košir z Inštituta UTRIP predstavil ključna spoznanja preventivne znanosti o tem, kateri pristopi v preventivi delujejo, kateri ne prinašajo želenih učinkov in zakaj dobre namere same po sebi niso dovolj. Poseben poudarek je bil namenjen pogostim zmotam v preventivnem delu, kot so enkratna predavanja, strašenje, moraliziranje, kampanje brez nadaljevanja ali zgolj posredovanje informacij.

Učinkovita preventiva namreč ni posamezen dogodek, temveč dolgoročen proces, ki mora biti razvojno primeren, celosten in vpet v širše šolsko okolje. Pomembno vlogo imajo pozitivna šolska klima, dobri odnosi, socialno-čustvene veščine, jasna pravila, doslednost, sodelovanje s starši in skupnostjo ter podpora učiteljem pri njihovem vsakodnevnem delu.

V prvem delu dogodka je Dubravka Berc Prah, ravnateljica Šolskega centra Rogaška Slatina, predstavila izkušnjo šole pri vključevanju v projekt STL ter uporabo digitalne učne platforme v šolskem okolju. Posebej je poudarila pomen praktičnih, uporabnih in strokovno utemeljenih gradiv, ki lahko učiteljem pomagajo pri razumevanju tveganega vedenja otrok in mladostnikov ter pri načrtovanju bolj učinkovitih preventivnih aktivnosti.

Eden ključnih rezultatov projekta je digitalna učna platforma School Teachers Learning, ki je dostopna na povezavi:
https://www.schoolteacherslearning.eu/

Platforma ponuja strukturirana učna gradiva, module, podporna gradiva in orodja za učitelje, ki želijo poglobiti svoje znanje o preventivi in tveganem vedenju otrok in mladostnikov. Namenjena je predvsem srednjim šolam, vendar so številne vsebine uporabne tudi širše – za strokovne delavce, ki se ukvarjajo z zdravjem, dobrim počutjem, varnim šolskim okoljem in razvojem mladih.

Pomembnost takšne digitalne platforme je predvsem v tem, da učiteljem omogoča dostop do strokovno preverjenih vsebin na enem mestu. Šole se pogosto srečujejo s številnimi izzivi, kot so uporaba alkohola, nikotinskih izdelkov in drugih substanc, spletno nasilje, duševne stiske, nizka motivacija, težave v odnosih in druga tvegana vedenja. Pri tem pa učitelji potrebujejo jasna, praktična in uporabna orodja, ki jim pomagajo razumeti ozadje teh pojavov in se nanje odzivati premišljeno, ne zgolj reaktivno.

Projekt STL zato ne ponuja le dodatnih informacij, temveč spodbuja premik od posameznih preventivnih aktivnosti k bolj celostnemu šolskemu pristopu. Takšen pristop temelji na razumevanju potreb šole, krepitvi zaščitnih dejavnikov, podpori učiteljem in vključevanju preventive v vsakdanje življenje šolske skupnosti.

Dogodek je pokazal, da je zanimanje za kakovostno šolsko preventivo veliko, hkrati pa tudi, da šole potrebujejo več sistemske podpore, več dostopnih strokovnih gradiv in več priložnosti za izmenjavo izkušenj. Digitalna učna platforma STL je pomemben korak v tej smeri, saj omogoča nadaljnjo uporabo projektnih rezultatov tudi po zaključku projekta.

Vsem udeleženkam in udeležencem se zahvaljujemo za sodelovanje, zanimanje in povratne informacije. Verjamemo, da bodo gradiva in izkušnje projekta STL prispevali k bolj premišljenemu, učinkovitemu in celostnemu preventivnemu delu v šolah.

Projekt School Teachers Learning – Digital Learning Platform for School Teachers (STL) je sofinanciran s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije. Evropska unija zanje ne more biti odgovorna.

Predstavitev (Dubravka Berc Prah, Šolski center Rogaška Slatina):

Berc_Prah_STL_2026_SLOPrenos

Predstavitev (Matej Košir, Inštitut “Utrip”):

Košir_STL_2026_SLOPrenos

Vabilo na nacionalni spletni dogodek: Kaj v preventivi deluje, kaj ne – in zakaj?

V okviru Erasmus+ projekta School Teachers Learning – Digital Learning Platform for School Teachers (STL), ki ga sofinancira Evropska unija, vabimo na nacionalni spletni dogodek z naslovom:

Kaj v preventivi deluje, kaj ne – in zakaj?

Predstavitev projekta in izkušnje šole

Dogodek bo potekal v ponedeljek, 22. junija 2026, od 14.30 do 15.30, prek platforme Zoom.

Namen dogodka je predstaviti, kako lahko šole preventivo izvajajo bolj celostno, sistematično in skladno z ugotovitvami preventivne znanosti. V šolskem prostoru se namreč še vedno pogosto srečujemo z enkratnimi predavanji, strašenjem, moraliziranjem ali zgolj posredovanjem informacij, čeprav takšni pristopi sami po sebi praviloma ne prinašajo dolgoročnih učinkov.

Na dogodku bomo zato naslovili vprašanje, kaj v preventivi dejansko deluje, kaj ne deluje in zakaj, ter kako lahko šole k preventivi pristopijo kot k širšemu procesu, ki vključuje krepitev zaščitnih dejavnikov, socialno-čustvenih veščin, pozitivne šolske klime, dobrega počutja ter podpore učiteljem in drugim strokovnim delavcem.

V uvodnem delu bo Matej Košir z Inštituta UTRIP predstavil ključna spoznanja preventivne znanosti o tem, kateri pristopi so v šolskem okolju učinkoviti in kateri lahko ostanejo brez učinka ali celo povzročijo nasprotne učinke.

V drugem delu bo Dubravka Berc Prah, ravnateljica Šolskega centra Rogaška Slatina, predstavila projekt School Teachers Learning ter izkušnjo šole z vključevanjem projektnih vsebin v šolsko okolje.

Projekt School Teachers Learning – Digital Learning Platform for School Teachers (STL) razvija digitalna učna gradiva in podporna orodja za učitelje in šole, ki želijo preventivne vsebine vključevati na bolj premišljen, celosten in strokovno utemeljen način.

Več o projektu: https://www.schoolteacherslearning.eu/

Dogodek je namenjen ravnateljem, učiteljem, svetovalnim delavcem, koordinatorjem preventivnih aktivnosti ter drugim strokovnim delavcem v vzgoji in izobraževanju.

Kdaj: ponedeljek, 22. junij 2026, od 14.30 do 15.30
Kje: Zoom (povezavo prejmejo le prijavljeni udeleženci)
Jezik dogodka: slovenščina
Udeležba: brezplačna

Prijava: https://bit.ly/4usb6z5

Vabljeni k udeležbi in deljenju vabila z vsemi, ki jih zanima učinkovita, celostna in strokovno utemeljena šolska preventiva.

Projekt School Teachers Learning – Digital Learning Platform for School Teachers (STL) je sofinanciran s strani Evropske unije. Izražena stališča in mnenja so izključno stališča in mnenja avtorjev in ne odražajo nujno stališč Evropske unije. Evropska unija zanje ne more biti odgovorna.

Preventiva v novem vladnem mandatu: priložnost za strokovne, povezane in dolgoročne rešitve

Koalicijska pogodba za obdobje 2026–2030, podpisana 21. maja 2026, odpira več pomembnih vprašanj, ki so neposredno povezana s področjem preventive, javnega zdravja, dobrobiti otrok in mladih, družinske politike, šolstva, duševnega zdravja, digitalnega okolja ter varnosti v skupnosti. Nova vlada naj bi bila predvidoma imenovana že v tem tednu, zato je zdaj primeren trenutek za strokoven in konstruktiven razmislek o tem, kako lahko napovedane usmeritve prerastejo v kakovostne, izvedljive in merljive preventivne ukrepe.

V mreži Preventivna platforma poudarjamo, da preventiva ni politična tema ene ali druge strani. Je strokovno, javnozdravstveno in razvojno vprašanje, ki zadeva vse otroke, mlade, družine, šole, lokalne skupnosti, zdravstveni in socialni sistem, nevladne organizacije ter odločevalce. Prav zato želimo tudi v novem vladnem mandatu delovati kot nevtralen, strokoven in konstruktiven sogovornik pri oblikovanju ukrepov, ki temeljijo na dokazih, dobrih praksah, kakovostni izvedbi in dolgoročnem spremljanju učinkov.

Preventiva se začne pred težavami

V Sloveniji se pogosto odzivamo šele takrat, ko so težave že jasno vidne: ko se povečajo stiske otrok in mladostnikov, ko se v šolah pojavlja nasilje, ko starši in učitelji opozarjajo na prekomerno rabo zaslonov, ko se pojavljajo posledice rabe alkohola, nikotina, konoplje ali drugih psihoaktivnih snovi, ko so strokovne službe preobremenjene in ko posledice že občutijo zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo, policija in družine.

Preventiva pomeni, da ukrepamo prej. Ne šele takrat, ko se pojavijo posledice, temveč takrat, ko lahko še krepimo varovalne dejavnike: dobre odnose, socialne in čustvene veščine, podporno šolsko okolje, kakovostno starševstvo, vključujoče lokalne skupnosti, zdrav življenjski slog, varno digitalno okolje in odgovorne javne politike.

Napovedane prioritete novega vladnega mandata na področjih šolstva, duševnega zdravja, nasilja v šolah, družinske politike in digitalnega okolja zato razumemo kot pomembno priložnost. Hkrati pa bo odločilno, kako bodo te usmeritve prenesene v prakso. V preventivi ni dovolj, da so cilji dobro zapisani. Ključni so kakovost ukrepov, usposobljenost izvajalcev, stabilno financiranje, medsektorsko sodelovanje in spremljanje učinkov.

Šolski prostor kot eno ključnih okolij za preventivo

Šole so eno najpomembnejših okolij za preventivo. Otroci in mladostniki v njih ne pridobivajo le znanja, temveč razvijajo odnose, vrednote, navade, socialne veščine, odnos do zdravja, občutek pripadnosti in načine reševanja konfliktov. Zato je pomembno, da se ukrepi na področju nasilja v šolah, duševnega zdravja, uporabe mobilnih telefonov in podpore učiteljem ne obravnavajo ločeno, temveč kot del celovitega šolskega pristopa.

Pri preprečevanju nasilja v šolah potrebujemo več kot le odzivanje na posamezne incidente. Potrebujemo krepitev šolske klime, zgodnje prepoznavanje tveganj, kakovostne preventivne programe, usposabljanje zaposlenih, podporo svetovalnim službam, sodelovanje s starši in jasno razlikovanje med ukrepi, ki temeljijo na dokazih, ter pristopi, ki so sicer vidni, vendar imajo omejen učinek.

Podobno velja za mobilne telefone in digitalno okolje. Razumne omejitve uporabe telefonov v šolskem prostoru so lahko pomemben korak, vendar same po sebi niso dovolj. Otroci in mladostniki potrebujejo tudi digitalno pismenost, podporo pri razvoju zdravih navad, sodelovanje staršev, jasna šolska pravila ter širšo razpravo o vplivu digitalnih platform na pozornost, spanje, duševno zdravje, socialne odnose in spletno nasilje.

Duševno zdravje otrok in mladih je skupna odgovornost

Duševno zdravje otrok in mladih je ena najpomembnejših razvojnih in javnozdravstvenih tem našega časa. Dostop do strokovne pomoči je nujen, vendar duševnega zdravja ne moremo krepiti samo z obravnavami, napotitvami in kriznimi intervencijami.

Na duševno zdravje vplivajo družinski odnosi, šolsko okolje, vrstniški odnosi, socialna varnost, izpostavljenost nasilju, spanje, gibanje, digitalno okolje, raba psihoaktivnih snovi in občutek pripadnosti. Zato mora biti tudi odgovor medsektorski. Duševno zdravje otrok in mladih ni samo naloga zdravstva. Je tudi naloga šolstva, družinske politike, lokalnih skupnosti, civilne družbe, staršev in mladih samih.

Preventivna platforma bo v prihodnjem obdobju posebej opozarjala, da morajo biti ukrepi na področju duševnega zdravja povezani s kakovostno preventivo: krepitvijo varovalnih dejavnikov, zgodnjo podporo, usposabljanjem strokovnih delavcev, vključevanjem družin in izboljševanjem okolij, v katerih otroci in mladi odraščajo.

Družine potrebujejo podporo, ne le pričakovanj

Družina ostaja eno najpomembnejših okolij za zdrav razvoj otrok. Hkrati se številne družine danes soočajo z velikimi obremenitvami: časovnimi, finančnimi, vzgojnimi, čustvenimi in digitalnimi. Zato kakovostna družinska politika ne sme biti omejena zgolj na finančne ukrepe, temveč mora vključevati tudi dostopno podporo staršem in skrbnikom.

Programi za krepitev starševskih veščin, zgodnja pomoč družinam, podpora družinam v stiski, preprečevanje nasilja v družini in krepitev odnosov so pomemben del preventive. Pri tem je ključno, da so programi nestigmatizirajoči, dostopni, strokovno zasnovani in dolgoročno financirani.

Preventivna platforma bo v novem mandatu zagovarjala, da se družinska preventiva prepozna kot ena ključnih naložb v zdravje, varnost in dobrobit otrok ter mladih.

Alkohol, tobak, nikotin, konoplja in druge droge: preventiva mora ostati v ospredju

Čeprav se javne razprave o psihoaktivnih snoveh pogosto osredotočijo na zdravljenje, kaznovanje ali regulacijo posameznih substanc, je z vidika javnega zdravja ključno, da preventiva ostane v ospredju. Slovenija potrebuje celovit pristop k preprečevanju rabe alkohola, tobaka, nikotinskih izdelkov, konoplje in drugih drog, zlasti med otroki in mladimi.

Pri tem zgolj informiranje ni dovolj. Preventivna znanost jasno kaže, da moramo spreminjati tudi okolje: dostopnost, cene, oglaševanje, družbene norme, vrstniške in družinske dejavnike, lokalne prakse ter kakovost programov v šolah in skupnostih. Posebej pomembno je, da otroci in mladi ne odraščajo v okolju, kjer so tvegani izdelki in vedenja normalizirani, komercialno promovirani ali predstavljeni kot neškodljivi.

Preventivna platforma bo tudi v novem mandatu zagovarjala politike, ki ščitijo zdravje otrok in mladih, zmanjšujejo vpliv komercialnih interesov na javno zdravje ter podpirajo dokazano učinkovite preventivne pristope.

Nevladne organizacije kot strokovni partnerji

Nevladne organizacije na področju javnega zdravja, preventive, mladine, družine, socialnega varstva in izobraževanja imamo pomembno vlogo pri povezovanju stroke, prakse in skupnosti. Pogosto delujemo tam, kjer se potrebe ljudi pokažejo najprej: v šolah, lokalnih okoljih, med starši, mladimi in strokovnimi delavci.

V mreži Preventivna platforma podpiramo transparentnost, kakovost, odgovornost in spremljanje učinkov javno financiranih programov. Hkrati pa poudarjamo, da stabilno in strokovno podprto delovanje nevladnih organizacij ni strošek, temveč naložba v boljše javne politike, večjo dostopnost podpore in bolj povezane skupnosti.

Civilna družba lahko pomembno prispeva k oblikovanju, izvajanju in spremljanju ukrepov, če je vključena pravočasno, vsebinsko in kot strokovni partner.

Od političnih zavez k merljivim rezultatom

Koalicijska pogodba je programski okvir. Pravi preizkus pride šele pri pripravi zakonodaje, strategij, akcijskih načrtov, proračunov, razpisov in izvedbe na terenu. Na področju preventive je ta prehod še posebej pomemben.

Dobro zapisani cilji lahko ostanejo le načelne usmeritve, če niso podprti s kakovostnimi ukrepi, strokovnimi standardi, usposobljenimi izvajalci, stabilnim financiranjem in evalvacijo. Zato bo ena ključnih nalog Preventivne platforme v novem mandatu spremljanje, ali se napovedane prioritete dejansko uresničujejo na način, ki prispeva k boljšemu zdravju, večji varnosti in večji dobrobiti otrok, mladih, družin in skupnosti.

Preventivna platforma bo skozi celoten mandat redno spremljala izvajanje izpostavljenih prioritet na področju preventive. Posebno pozornost bomo namenjali ukrepom na področju duševnega zdravja otrok in mladih, preprečevanja nasilja v šolah, digitalne dobrobiti, družinske preventive, preprečevanja rabe alkohola, tobaka, nikotina, konoplje in drugih drog, kakovosti preventivnih programov ter vključevanja stroke in civilne družbe v oblikovanje javnih politik.

Naše spremljanje ne bo namenjeno političnemu opredeljevanju, temveč strokovni presoji: kaj je bilo obljubljeno, kaj je bilo izvedeno, kako kakovostno je bilo izvedeno in kakšne učinke lahko pričakujemo.

Naša ponudba novim odločevalcem

Mreža Preventivna platforma je pripravljena sodelovati z vsemi pristojnimi resorji, javnimi ustanovami, lokalnimi skupnostmi, šolami, strokovnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami, ki želijo prispevati k bolj kakovostni preventivi v Sloveniji.

Naša vloga je lahko predvsem v:

  • pripravi strokovnih izhodišč in priporočil,
  • povezovanju domačih in mednarodnih dokazov,
  • razširjanju dobrih praks,
  • usposabljanju strokovnih delavcev,
  • podpori lokalnim okoljem,
  • spremljanju kakovosti preventivnih ukrepov,
  • zagovarjanju politik, ki ščitijo otroke, mlade, družine in javno zdravje.

Preventiva ni hitra rešitev in njeni rezultati niso vedno vidni čez noč. Vendar so dolgoročno izjemno pomembni: manj nasilja, manj stisk, manj tveganega vedenja, boljši odnosi, bolj zdravi otroci in mladostniki ter bolj odporne skupnosti.

Zato želimo v novem vladnem mandatu prispevati k skupnemu iskanju rešitev, ki bodo strokovne, izvedljive, merljive in usmerjene v dobrobit ljudi. Preventiva ni politična izbira. Je skupna odgovornost.

Pripravil: Matej Košir, vodja mreže Preventivna platforma in direktor Inštituta “Utrip”