Alkohol ni le osebna izbira, temveč vprašanje okolja, politike in preventive

Danes (v sredo, 27. maja 2026) je v oddaji Studio ob 17h na 1. programu Radia Slovenija potekala razprava o alkoholu, njegovih posledicah za posameznike, družine in družbo ter o tem, zakaj v Sloveniji kljub znanju, podatkom in izkušnjam še vedno ne naredimo dovolj za zmanjševanje škode, povezane z alkoholom.

Med gosti oddaje je sodeloval tudi Matej Košir z Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in mreže Preventivna platforma. V oddaji so sodelovale še dr. Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje, dr. Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana, in Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika.

Oddaja je bila posebna tudi zato, ker je bila to zadnja oddaja novinarke Helene Lovinčič pred njeno upokojitvijo. Ob tem se ji iskreno zahvaljujemo za dolgoletno odpiranje pomembnih družbenih in javnozdravstvenih tem ter za prostor, ki ga je v svojih oddajah namenjala strokovnim, poglobljenim in pogosto zahtevnim razpravam.

V razpravi je bilo poudarjeno, da alkohol v Sloveniji še vedno prepogosto obravnavamo predvsem kot stvar osebne izbire, navade ali tradicije. Vendar preventivna znanost kaže, da se vedenje ljudi oblikuje v okolju: skozi dostopnost alkohola, cene, oglaševanje, družbene norme, družinske vzorce, vrstniški pritisk, digitalno okolje in politične odločitve.

Če želimo zmanjšati škodo zaradi alkohola, ne moremo odgovornosti prelagati zgolj na posameznika. Potrebujemo okolje, v katerem je bolj zdrava izbira tudi lažja izbira.

Kaj pri alkoholu delamo narobe?

Ena ključnih težav je, da se v Sloveniji prepogosto zanašamo na ukrepe, ki so vidni, všečni in politično udobni, vendar imajo omejen učinek. To so predvsem enkratne kampanje, opozorila, predavanja in splošni pozivi k “odgovornemu pitju”. Takšni pristopi lahko povečajo ozaveščenost, vendar sami po sebi praviloma ne spremenijo globoko zakoreninjenih vzorcev rabe alkohola.

Kot opozarja tudi knjiga Prevention Gone Wrong, je ena največjih napak v preventivi prav ta, da vztrajamo pri pristopih, ki se dobro slišijo, vendar ne spreminjajo pogojev, v katerih ljudje sprejemajo odločitve.

Pri alkoholu to pomeni, da mladim pogosto govorimo, naj ne uporabljajo alkohola oziroma naj “pijejo odgovorno”, hkrati pa jim kot družba sporočamo, da je alkohol normalen del praznovanj, športa, sprostitve, druženja, uspeha in odraslosti. To je protislovno sporočilo, ki ga mladi zelo dobro zaznajo.

Alkoholna industrija ne more biti nevtralen partner javnega zdravja

V oddaji je bilo izpostavljeno tudi vprašanje alkoholne industrije. Ta se zelo dobro prilagaja času: prek digitalnega marketinga, sponzorstev, športnih in kulturnih dogodkov, vplivnežev, embalaže, “lifestyle” sporočil in izdelkov, ki alkohol povezujejo z zabavo, prestižem, sproščenostjo ali pripadnostjo.

Pri tem obstaja temeljni konflikt interesov. Alkoholna industrija ima sicer legitimen poslovni interes – prodati čim več svojih izdelkov. Javno zdravje pa ima nasproten cilj: zmanjšati škodo zaradi alkohola. Zato alkoholna industrija ne more biti nevtralen oblikovalec alkoholne politike.

To ne pomeni moraliziranja ali stigmatizacije ljudi, ki uporabljajo alkohol. Pomeni pa, da morajo imeti pri oblikovanju politik prednost zdravje, otroci, mladi, družine, skupnosti in dokazi – ne komercialni interesi.

Potrebujemo več političnega poguma

Slovenija na področju alkohola ne trpi zaradi pomanjkanja znanja. Imamo podatke, strokovnjake, mednarodne izkušnje in jasna priporočila. Manjka pa politična volja za ukrepe, ki dokazano zmanjšujejo škodo, vendar so pogosto manj priljubljeni ali se dotikajo močnih interesov.

Med takšne ukrepe spadajo strožje omejevanje oglaševanja in sponzorstev, učinkovitejša cenovna in trošarinska politika, manjša dostopnost alkohola, doslednejši nadzor prodaje mladoletnim, učinkovitejši ukrepi v prometu, zgodnje prepoznavanje tveganega pitja ter kakovostna podpora posameznikom in družinam.

Dobra alkoholna politika ni politika prepovedi, temveč politika odgovornosti. Njeno izhodišče ni kaznovanje ljudi, ampak preventiva, zmanjševanje tveganj in škode ter ustvarjanje okolja, v katerem otroci in mladi ne odraščajo v stalni normalizaciji alkohola.

Preventiva ni moraliziranje – preventiva je urejanje okolja

Eden ključnih poudarkov Preventivne platforme je, da učinkovita preventiva ne temelji na strahu, moraliziranju ali krivdi. Temelji na dokazih, kakovostnih programih, dolgoročnem delu, usposobljenih izvajalcih, podpornih okoljih in javnih politikah, ki zmanjšujejo tveganja.

Pri alkoholu to pomeni, da moramo manj spraševati samo “zakaj ljudje pijejo alkohol?” in večkrat vprašati: “kakšno okolje smo ustvarili, da je raba alkohola tako dostopna, poceni, sprejemljiva in pričakovana?”

Če želimo resne spremembe, moramo preseči logiko, da bo več informacij samo po sebi spremenilo vedenje. Potrebujemo celovit pristop: od družin, šol in lokalnih skupnosti do zakonodaje, cen, oglaševanja in politične odgovornosti.

Zahvala Heleni Lovinčič

Ob koncu se iskreno zahvaljujemo novinarki Heleni Lovinčič za dolgoletno profesionalno, poglobljeno in družbeno odgovorno novinarsko delo. Oddaja Studio ob 17h je bila pogosto prostor za teme, ki zahtevajo več kot kratke izjave in površinske razprave.

Prav javnozdravstvene teme, kot je alkohol, potrebujejo takšen prostor: miren, strokoven, kritičen in človeški. Hvala za vsa leta odpiranja pomembnih vprašanj.

Posnetek oddaje je dostopen tukaj:
https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175224791

Webinar: AI chatbot Preventina – za strokovnjake in laike (21. maj 2026 ob 10:00 in dodatno tudi ob 14:00)

Vabimo vas na 1-urni webinar, kjer bomo predstavili Preventino (PreventAdvisor) – AI chatbot za podporo kakovostni preventivi. Orodje je namenjeno tako strokovnjakom kot širši javnosti in pomaga pri hitrejšem dostopu do strukturiranih, praktičnih priporočil o tem, katere preventivne strategije delujejo ter kako jih izvajati korak za korakom.

Komu je webinar namenjen?
Webinar je primeren za učitelje, svetovalne delavce, strokovne delavce v zdravstvu in socialnem varstvu, NVO, starše, lokalne skupnosti, koalicije ter predstavnike javne uprave in druge, ki se pri delu srečujejo s preventivo.

Kaj boste izvedeli?

  • kaj Preventina je in kako je zasnovana,
  • kako jo lahko uporabite v šolskem, družinskem in skupnostnem okolju,
  • praktični prikaz tipičnih vprašanj in primerov uporabe,
  • kako lahko Preventina podpira ustanove in organizacije (možnost institucionalne/B2B uporabe).

Datum in čas: četrtek, 21. maj 2026, 10:00–11:00 ter dodatno tudi ob 14:00-15:00
Lokacija: Zoom (povezava bo poslana prijavljenim)

✅ Prijava (Google Form):

ℹ️ Več o Preventini: https://ai.institut-utrip.si/

Vljudno vabljeni – in prosimo, da informacijo delite tudi z vašimi kolegi in mrežami.

Ko se dim razkadi: Zakaj je Slovenija naredila pomemben korak nazaj od napačne smeri

V zadnjih letih smo v Sloveniji spremljali intenzivno in pogosto polarizirano razpravo o legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo. Razprava, ki je bila pogosto predstavljena kot vprašanje svobode, modernosti ali celo napredka, je v resnici razkrivala precej bolj kompleksno sliko, predvsem z vidika javnega zdravja, zaščite otrok in dolgoročnih družbenih posledic. Danes lahko z določeno mero distance rečemo, da je bila zaustavitev tega zakona pomembna in odgovorna odločitev.

Kaj se je zgodilo – in zakaj je to pomembno

Predlog zakona je bil notificiran v okviru TRIS postopka Evropske unije, kar pomeni, da je bil podvržen preverjanju skladnosti z evropskim pravnim redom. Na podlagi strokovnih argumentov, mednarodnih opozoril in koordiniranih zagovorniških aktivnosti civilne družbe je Evropska komisija izdala podrobno mnenje in podaljšala moratorij na zakon do začetka leta 2026. Ta odločitev ni bila zgolj tehnična formalnost, temveč jasen signal, da predlagana ureditev ni bila ustrezno pripravljena, da ni upoštevala širšega evropskega konteksta ter da ni temeljila na celoviti javnozdravstveni analizi.

Evropa: eksperiment brez jasnih odgovorov

Če pogledamo širši evropski kontekst, postane jasno, da razprava o konoplji še zdaleč ni zaključena. Konoplja ostaja najpogosteje uporabljena prepovedana droga v Evropi, zlasti med mladimi, pri čemer so tveganja povezana predvsem z zgodnjo uporabo in visoko potentnostjo izdelkov (EUDA, 2025). Raziskave opozarjajo na povezave z duševnimi motnjami, socialnimi težavami in dolgoročnimi razvojnimi posledicami, zlasti kadar gre za izpostavljenost v zgodnjem življenjskem obdobju (EUDA, 2025). Hkrati Evropa še vedno nima enotnega pristopa. Nekatere države eksperimentirajo z liberalizacijo, druge ostajajo previdne, podatki pa so pogosto nepopolni in težko primerljivi, kar dodatno otežuje razumevanje dolgoročnih učinkov (SAM, 2025).

ZDA: ko se “omejena raba” spremeni v industrijo

Če želimo razumeti, kam lahko takšne politike vodijo, je dovolj pogledati čez Atlantik. Izkušnje Združenih držav Amerike jasno kažejo, da se legalizacija redko ustavi pri “omejeni osebni rabi”. V številnih zveznih državah se je razvila močna komercialna industrija, ki temelji na povečanju uporabe, širjenju dostopnosti in normalizaciji konoplje v družbi. Posledično so se povečale hospitalizacije, pojavnost duševnih motenj, število prometnih nesreč pod vplivom drog in celo izpostavljenost otrok konoplji v domačem okolju (SAM, 2026). Pomembno je razumeti, da se tudi v ZDA ni začelo s komercializacijo, temveč z narativom o neškodljivi osebni rabi in medicinski uporabi konoplje. Ta prehod od “pravice do uporabe” do “trga uporabe” je ena ključnih lekcij sodobne politike do drog.

Največja slepa pega: nova konoplja ≠ stara konoplja

Posebno pozornost si zasluži tudi dejstvo, da današnja konoplja ni več enaka tisti izpred desetletij. Sodobni izdelki vsebujejo bistveno višje koncentracije THC, vključujejo koncentrate, prehranske izdelke in elektronske naprave za uparjanje, kar pomeni močnejše in pogosto manj predvidljive učinke. Višja potentnost je povezana z večjim tveganjem za zasvojenost, psihoze in akutne zaplete, kar dodatno potrjuje potrebo po previdnosti pri oblikovanju politik (EUDA, 2025).

Norme, percepcija in realnost

Morda pa je največji izziv prihodnjih let povezan z družbeno percepcijo. V javnosti se vse bolj utrjujejo poenostavljene in pogosto napačne predstave, da je konoplja neškodljiva, da je “naravna” in zato varna, ali da je manj nevarna kot alkohol. Takšne primerjave so zavajajoče in ne odražajo kompleksnosti učinkov psihoaktivnih snovi. Prav zato postaja vprašanje norm in družbenega odnosa do konoplje ključno za prihodnost javnega zdravja.

Kaj sledi: nov pristop “Preventivne platforme”

Na Inštitutu “Utrip” se tega izziva jasno zavedamo. V prihodnjih letih v sklopu programa “Preventivna platforma” pripravljamo celovito medijsko in zagovorniško kampanjo, ki bo naslavljala napačne norme in percepcije, ne le glede konoplje, temveč tudi glede alkohola ter novodobnih tobačnih in povezanih izdelkov. Kampanja bo temeljila na dokazih, sodobnih komunikacijskih pristopih in vključevanju različnih ciljnih skupin, z jasnim ciljem: prispevati k bolj informirani, odgovorni in odporni družbi.

Zaključek: to ni konec – to je šele začetek

Zaustavitev zakona o konoplji za omejeno osebno rabo tako ne predstavlja konca razprave, temveč njen nov začetek. Gre za priložnost, da razpravo ponovno utemeljimo na znanstvenih dokazih, vključimo stroko in zaščitimo najbolj ranljive. Ključno vprašanje ni, ali bomo kot družba spreminjali politiko do konoplje, temveč ali bomo to počeli odgovorno – ali pa bomo ponovili napake, ki smo jih kot družba že naredili pri alkoholu in tobaku.

Pripravi: Matej Košir, direktor Inštituta “Utrip” in vodja mreže “Preventivna platforma”

Reference

European Union Drugs Agency (EUDA). (2025). European Drug Report 2025.

Smart Approaches to Marijuana (SAM). (2025). An overview of medical cannabis in Europe.

Smart Approaches to Marijuana (SAM). (2026). Impact report: Lessons learned from marijuana legalization.

Pravica odraslih ali pravica otrok pri legalizaciji konoplje?

Ali si res želimo takšne prihodnosti za naše otroke?

V razpravah o drogah pogosto slišimo stavek: »Odrasli imamo pravico, da sami odločamo o svojem telesu«. Toda v vseh teh pogovorih se skoraj nikoli ne pojavi drugo, veliko pomembnejše vprašanje:

Kaj pa pravice otrok, ki živijo v okolju, kjer je uporaba drog normalizirana?

Najnovejši članek WRD News razkriva resno in pogosto spregledano problematiko: kako uporaba drog pri odraslih – zlasti starših – vpliva na otroke, ki nimajo glasu, nimajo izbire in nimajo izhoda. Mnogi odraščajo v domovih, kjer so droge (vključno z alkoholom) del vsakdana, kar povzroča zanemarjanje, nestabilnost, travme in dolgotrajne posledice za njihovo duševno zdravje. (vir: Parental Substance Abuse & Child Neglect: The Kin-care Crisis, wrdnews.org)

Ko v Sloveniji nekateri politiki razmišljajo o predlogu, ki bi legaliziral konopljo za osebno rabo, se moramo resno vprašati:

❓ Ali želimo, da je to sporočilo, ki ga pošiljamo našim otrokom in mladim?

❓ Ali želimo ustvariti okolje, kjer je uporaba drog nekaj običajnega, vsakdanjega –»benigni hobi« odraslih?

❓ Ali je pravica odraslih res pomembnejša od pravice otrok do varnega, stabilnega in zdravega odraščanja?

Pravica odraslih do uporabe drog ni pomembnejša od pravice otrok do zdravega in varnega okolja!

Legalizacija konoplje ni stvar progresivnosti ali odprtosti. Gre za vprašanje javnega zdravja, varnosti, prometne varnosti in odgovornosti do mlade generacije.

Otroci imajo temeljno pravico – zapisano v Konvenciji o otrokovih pravicah (33. člen) – da odraščajo v okolju, ki je zdravo, varno, stabilno, prijazno, ljubeče ter brez prisotnosti in normalizacije rabe drog (vključno z alkoholom in tobakom).

Članek WRD upravičeno opozarja: »V političnih razpravah o drogah skoraj nikoli ne govorimo o tistih, ki nimajo glasu – o otrocih, ki ne morejo vplivati na odločitve odraslih, a nosijo največje posledice«. Ko odrasli trdijo, da je legalizacija konoplje »njihova pravica«, se vprašajmo: na čigav račun?

Nadalje, analize iz Avstralije opozarjajo na vzorec, kjer se »pravica do zadevanja« predstavi kot oblika »škodljivega zmanjševanja škode«, v resnici pa postanejo otroci in mladostniki žrtve poskusa odraslih, da razširijo dovoljen dostop do psihoaktivnih drog. V članku Dalgarno Institute se avtor strinja, da se v primeru rabe alkohola – družbeno sprejete in mnogokrat norme – prav tako zelo redko sprašujemo o »pravici do opijanja«, saj nenazadnje alkohol povzroča ogromno družbeno, zdravstveno in razvojno škodo. Če torej želimo razširiti dostopnost drog (v našem primeru konoplje), ki je še manj raziskana kot alkohol, moramo biti izjemno previdni — še posebej z vidika vpliva na otroke.

Predlog zakona o konoplji za osebno rabo v Sloveniji odpira vrata normalizaciji uporabe!

Slovenski predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo naj bi:

  • dovoljeval gojenje konoplje doma,
  • dovoljeval posedovanje velikih količin (do 150 g), in
  • dovoljeval celo brezplačno predajo med odraslimi, kar ni več osebna raba, ampak oblika distribucije.

To vse so tvegane rešitve, ki:

  • znižujejo zaznavanje tveganja pri mladostnikih,
  • povečujejo dostopnost,
  • normalizirajo uporabo, in
  • odpirajo vrata vsakdanjemu stiku otrok s konopljo v domačem okolju.

Evropska komisija je že opozorila: zakon je problematičen in neskladen s pravom EU

Zaradi pritiska slovenskih in evropskih nevladnih organizacij, številnih strokovnih opozoril in argumentirane komunikacije z in med ustanovami EU je Evropska komisija konec oktobra 2025 izdala Podrobno mnenje (»Detailed Opinion«), v katerem je ugotovila, da je predlog zakona v neskladju s pravom EU. S tem je bilo obdobje mirovanja v postopku TRIS podaljšano do 2. februarja 2026.

To pomeni, da Slovenija zakona ne sme sprejeti, dokler ne odpravi ugotovljenih neskladij s pravom EU. Toda ne glede na pravni postopek ostajata glavni vprašanji zelo preprosti:

👉 Ali je legalizacija konoplje res pot, ki varuje naše otroke in mladostnike?

👉 Ali želimo prihodnost, v kateri bodo otroci odraščali ob normalizirani rabi drog?

Predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo je predstavljen kot »svoboda posameznika«, a dejanski učinek je lahko povsem drugačen oziroma nasproten od želenega:

  • večja raba med mladimi,
  • več težav v šolah,
  • več stisk mladih in odraslih v povezavi z duševnim zdravjem, in
  • večja izpostavljenost otrok doma in v skupnosti.

V koaliciji nevladnih organizacij s področja javnega zdravja in preventive resno verjamemo, da odgovorna politika ne sme postavljati svobode odraslih nad pravico otrok do zdravega, varnega in razvojno spodbudnega okolja.

Zato pozivamo k trezni, strokovni in odgovorni razpravi o drogah v prihodnje, ki temelji na:

  • preventivi,
  • zgodnji obravnavi,
  • pomoči in podpori, in
  • zaščiti ranljivih skupin – predvsem otrok in mladostnikov.

Za konec – ali imamo izbiro?

Da – in ta je zelo jasna. Izbira ni med »prepovedjo ali svobodo«.

Izbira je med:

👉 družbo, kjer odrasli uveljavljajo pravico do uporabe drog, ali

👉 družbo, kjer otroci ohranjajo pravico do odraščanja v varnem in zdravem okolju.

Mi vemo, katera je prava pot.

Upamo, da jo bo prepoznala tudi slovenska politika.

Blog pripravil: Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip” in “Preventivna platforma”