Preventiva v novem vladnem mandatu: priložnost za strokovne, povezane in dolgoročne rešitve

Koalicijska pogodba za obdobje 2026–2030, podpisana 21. maja 2026, odpira več pomembnih vprašanj, ki so neposredno povezana s področjem preventive, javnega zdravja, dobrobiti otrok in mladih, družinske politike, šolstva, duševnega zdravja, digitalnega okolja ter varnosti v skupnosti. Nova vlada naj bi bila predvidoma imenovana že v tem tednu, zato je zdaj primeren trenutek za strokoven in konstruktiven razmislek o tem, kako lahko napovedane usmeritve prerastejo v kakovostne, izvedljive in merljive preventivne ukrepe.

V mreži Preventivna platforma poudarjamo, da preventiva ni politična tema ene ali druge strani. Je strokovno, javnozdravstveno in razvojno vprašanje, ki zadeva vse otroke, mlade, družine, šole, lokalne skupnosti, zdravstveni in socialni sistem, nevladne organizacije ter odločevalce. Prav zato želimo tudi v novem vladnem mandatu delovati kot nevtralen, strokoven in konstruktiven sogovornik pri oblikovanju ukrepov, ki temeljijo na dokazih, dobrih praksah, kakovostni izvedbi in dolgoročnem spremljanju učinkov.

Preventiva se začne pred težavami

V Sloveniji se pogosto odzivamo šele takrat, ko so težave že jasno vidne: ko se povečajo stiske otrok in mladostnikov, ko se v šolah pojavlja nasilje, ko starši in učitelji opozarjajo na prekomerno rabo zaslonov, ko se pojavljajo posledice rabe alkohola, nikotina, konoplje ali drugih psihoaktivnih snovi, ko so strokovne službe preobremenjene in ko posledice že občutijo zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo, policija in družine.

Preventiva pomeni, da ukrepamo prej. Ne šele takrat, ko se pojavijo posledice, temveč takrat, ko lahko še krepimo varovalne dejavnike: dobre odnose, socialne in čustvene veščine, podporno šolsko okolje, kakovostno starševstvo, vključujoče lokalne skupnosti, zdrav življenjski slog, varno digitalno okolje in odgovorne javne politike.

Napovedane prioritete novega vladnega mandata na področjih šolstva, duševnega zdravja, nasilja v šolah, družinske politike in digitalnega okolja zato razumemo kot pomembno priložnost. Hkrati pa bo odločilno, kako bodo te usmeritve prenesene v prakso. V preventivi ni dovolj, da so cilji dobro zapisani. Ključni so kakovost ukrepov, usposobljenost izvajalcev, stabilno financiranje, medsektorsko sodelovanje in spremljanje učinkov.

Šolski prostor kot eno ključnih okolij za preventivo

Šole so eno najpomembnejših okolij za preventivo. Otroci in mladostniki v njih ne pridobivajo le znanja, temveč razvijajo odnose, vrednote, navade, socialne veščine, odnos do zdravja, občutek pripadnosti in načine reševanja konfliktov. Zato je pomembno, da se ukrepi na področju nasilja v šolah, duševnega zdravja, uporabe mobilnih telefonov in podpore učiteljem ne obravnavajo ločeno, temveč kot del celovitega šolskega pristopa.

Pri preprečevanju nasilja v šolah potrebujemo več kot le odzivanje na posamezne incidente. Potrebujemo krepitev šolske klime, zgodnje prepoznavanje tveganj, kakovostne preventivne programe, usposabljanje zaposlenih, podporo svetovalnim službam, sodelovanje s starši in jasno razlikovanje med ukrepi, ki temeljijo na dokazih, ter pristopi, ki so sicer vidni, vendar imajo omejen učinek.

Podobno velja za mobilne telefone in digitalno okolje. Razumne omejitve uporabe telefonov v šolskem prostoru so lahko pomemben korak, vendar same po sebi niso dovolj. Otroci in mladostniki potrebujejo tudi digitalno pismenost, podporo pri razvoju zdravih navad, sodelovanje staršev, jasna šolska pravila ter širšo razpravo o vplivu digitalnih platform na pozornost, spanje, duševno zdravje, socialne odnose in spletno nasilje.

Duševno zdravje otrok in mladih je skupna odgovornost

Duševno zdravje otrok in mladih je ena najpomembnejših razvojnih in javnozdravstvenih tem našega časa. Dostop do strokovne pomoči je nujen, vendar duševnega zdravja ne moremo krepiti samo z obravnavami, napotitvami in kriznimi intervencijami.

Na duševno zdravje vplivajo družinski odnosi, šolsko okolje, vrstniški odnosi, socialna varnost, izpostavljenost nasilju, spanje, gibanje, digitalno okolje, raba psihoaktivnih snovi in občutek pripadnosti. Zato mora biti tudi odgovor medsektorski. Duševno zdravje otrok in mladih ni samo naloga zdravstva. Je tudi naloga šolstva, družinske politike, lokalnih skupnosti, civilne družbe, staršev in mladih samih.

Preventivna platforma bo v prihodnjem obdobju posebej opozarjala, da morajo biti ukrepi na področju duševnega zdravja povezani s kakovostno preventivo: krepitvijo varovalnih dejavnikov, zgodnjo podporo, usposabljanjem strokovnih delavcev, vključevanjem družin in izboljševanjem okolij, v katerih otroci in mladi odraščajo.

Družine potrebujejo podporo, ne le pričakovanj

Družina ostaja eno najpomembnejših okolij za zdrav razvoj otrok. Hkrati se številne družine danes soočajo z velikimi obremenitvami: časovnimi, finančnimi, vzgojnimi, čustvenimi in digitalnimi. Zato kakovostna družinska politika ne sme biti omejena zgolj na finančne ukrepe, temveč mora vključevati tudi dostopno podporo staršem in skrbnikom.

Programi za krepitev starševskih veščin, zgodnja pomoč družinam, podpora družinam v stiski, preprečevanje nasilja v družini in krepitev odnosov so pomemben del preventive. Pri tem je ključno, da so programi nestigmatizirajoči, dostopni, strokovno zasnovani in dolgoročno financirani.

Preventivna platforma bo v novem mandatu zagovarjala, da se družinska preventiva prepozna kot ena ključnih naložb v zdravje, varnost in dobrobit otrok ter mladih.

Alkohol, tobak, nikotin, konoplja in druge droge: preventiva mora ostati v ospredju

Čeprav se javne razprave o psihoaktivnih snoveh pogosto osredotočijo na zdravljenje, kaznovanje ali regulacijo posameznih substanc, je z vidika javnega zdravja ključno, da preventiva ostane v ospredju. Slovenija potrebuje celovit pristop k preprečevanju rabe alkohola, tobaka, nikotinskih izdelkov, konoplje in drugih drog, zlasti med otroki in mladimi.

Pri tem zgolj informiranje ni dovolj. Preventivna znanost jasno kaže, da moramo spreminjati tudi okolje: dostopnost, cene, oglaševanje, družbene norme, vrstniške in družinske dejavnike, lokalne prakse ter kakovost programov v šolah in skupnostih. Posebej pomembno je, da otroci in mladi ne odraščajo v okolju, kjer so tvegani izdelki in vedenja normalizirani, komercialno promovirani ali predstavljeni kot neškodljivi.

Preventivna platforma bo tudi v novem mandatu zagovarjala politike, ki ščitijo zdravje otrok in mladih, zmanjšujejo vpliv komercialnih interesov na javno zdravje ter podpirajo dokazano učinkovite preventivne pristope.

Nevladne organizacije kot strokovni partnerji

Nevladne organizacije na področju javnega zdravja, preventive, mladine, družine, socialnega varstva in izobraževanja imamo pomembno vlogo pri povezovanju stroke, prakse in skupnosti. Pogosto delujemo tam, kjer se potrebe ljudi pokažejo najprej: v šolah, lokalnih okoljih, med starši, mladimi in strokovnimi delavci.

V mreži Preventivna platforma podpiramo transparentnost, kakovost, odgovornost in spremljanje učinkov javno financiranih programov. Hkrati pa poudarjamo, da stabilno in strokovno podprto delovanje nevladnih organizacij ni strošek, temveč naložba v boljše javne politike, večjo dostopnost podpore in bolj povezane skupnosti.

Civilna družba lahko pomembno prispeva k oblikovanju, izvajanju in spremljanju ukrepov, če je vključena pravočasno, vsebinsko in kot strokovni partner.

Od političnih zavez k merljivim rezultatom

Koalicijska pogodba je programski okvir. Pravi preizkus pride šele pri pripravi zakonodaje, strategij, akcijskih načrtov, proračunov, razpisov in izvedbe na terenu. Na področju preventive je ta prehod še posebej pomemben.

Dobro zapisani cilji lahko ostanejo le načelne usmeritve, če niso podprti s kakovostnimi ukrepi, strokovnimi standardi, usposobljenimi izvajalci, stabilnim financiranjem in evalvacijo. Zato bo ena ključnih nalog Preventivne platforme v novem mandatu spremljanje, ali se napovedane prioritete dejansko uresničujejo na način, ki prispeva k boljšemu zdravju, večji varnosti in večji dobrobiti otrok, mladih, družin in skupnosti.

Preventivna platforma bo skozi celoten mandat redno spremljala izvajanje izpostavljenih prioritet na področju preventive. Posebno pozornost bomo namenjali ukrepom na področju duševnega zdravja otrok in mladih, preprečevanja nasilja v šolah, digitalne dobrobiti, družinske preventive, preprečevanja rabe alkohola, tobaka, nikotina, konoplje in drugih drog, kakovosti preventivnih programov ter vključevanja stroke in civilne družbe v oblikovanje javnih politik.

Naše spremljanje ne bo namenjeno političnemu opredeljevanju, temveč strokovni presoji: kaj je bilo obljubljeno, kaj je bilo izvedeno, kako kakovostno je bilo izvedeno in kakšne učinke lahko pričakujemo.

Naša ponudba novim odločevalcem

Mreža Preventivna platforma je pripravljena sodelovati z vsemi pristojnimi resorji, javnimi ustanovami, lokalnimi skupnostmi, šolami, strokovnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami, ki želijo prispevati k bolj kakovostni preventivi v Sloveniji.

Naša vloga je lahko predvsem v:

  • pripravi strokovnih izhodišč in priporočil,
  • povezovanju domačih in mednarodnih dokazov,
  • razširjanju dobrih praks,
  • usposabljanju strokovnih delavcev,
  • podpori lokalnim okoljem,
  • spremljanju kakovosti preventivnih ukrepov,
  • zagovarjanju politik, ki ščitijo otroke, mlade, družine in javno zdravje.

Preventiva ni hitra rešitev in njeni rezultati niso vedno vidni čez noč. Vendar so dolgoročno izjemno pomembni: manj nasilja, manj stisk, manj tveganega vedenja, boljši odnosi, bolj zdravi otroci in mladostniki ter bolj odporne skupnosti.

Zato želimo v novem vladnem mandatu prispevati k skupnemu iskanju rešitev, ki bodo strokovne, izvedljive, merljive in usmerjene v dobrobit ljudi. Preventiva ni politična izbira. Je skupna odgovornost.

Pripravil: Matej Košir, vodja mreže Preventivna platforma in direktor Inštituta “Utrip”

Alkohol ni le osebna izbira, temveč vprašanje okolja, politike in preventive

Danes (v sredo, 27. maja 2026) je v oddaji Studio ob 17h na 1. programu Radia Slovenija potekala razprava o alkoholu, njegovih posledicah za posameznike, družine in družbo ter o tem, zakaj v Sloveniji kljub znanju, podatkom in izkušnjam še vedno ne naredimo dovolj za zmanjševanje škode, povezane z alkoholom.

Med gosti oddaje je sodeloval tudi Matej Košir z Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in mreže Preventivna platforma. V oddaji so sodelovale še dr. Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje, dr. Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana, in Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika.

Oddaja je bila posebna tudi zato, ker je bila to zadnja oddaja novinarke Helene Lovinčič pred njeno upokojitvijo. Ob tem se ji iskreno zahvaljujemo za dolgoletno odpiranje pomembnih družbenih in javnozdravstvenih tem ter za prostor, ki ga je v svojih oddajah namenjala strokovnim, poglobljenim in pogosto zahtevnim razpravam.

V razpravi je bilo poudarjeno, da alkohol v Sloveniji še vedno prepogosto obravnavamo predvsem kot stvar osebne izbire, navade ali tradicije. Vendar preventivna znanost kaže, da se vedenje ljudi oblikuje v okolju: skozi dostopnost alkohola, cene, oglaševanje, družbene norme, družinske vzorce, vrstniški pritisk, digitalno okolje in politične odločitve.

Če želimo zmanjšati škodo zaradi alkohola, ne moremo odgovornosti prelagati zgolj na posameznika. Potrebujemo okolje, v katerem je bolj zdrava izbira tudi lažja izbira.

Kaj pri alkoholu delamo narobe?

Ena ključnih težav je, da se v Sloveniji prepogosto zanašamo na ukrepe, ki so vidni, všečni in politično udobni, vendar imajo omejen učinek. To so predvsem enkratne kampanje, opozorila, predavanja in splošni pozivi k “odgovornemu pitju”. Takšni pristopi lahko povečajo ozaveščenost, vendar sami po sebi praviloma ne spremenijo globoko zakoreninjenih vzorcev rabe alkohola.

Kot opozarja tudi knjiga Prevention Gone Wrong, je ena največjih napak v preventivi prav ta, da vztrajamo pri pristopih, ki se dobro slišijo, vendar ne spreminjajo pogojev, v katerih ljudje sprejemajo odločitve.

Pri alkoholu to pomeni, da mladim pogosto govorimo, naj ne uporabljajo alkohola oziroma naj “pijejo odgovorno”, hkrati pa jim kot družba sporočamo, da je alkohol normalen del praznovanj, športa, sprostitve, druženja, uspeha in odraslosti. To je protislovno sporočilo, ki ga mladi zelo dobro zaznajo.

Alkoholna industrija ne more biti nevtralen partner javnega zdravja

V oddaji je bilo izpostavljeno tudi vprašanje alkoholne industrije. Ta se zelo dobro prilagaja času: prek digitalnega marketinga, sponzorstev, športnih in kulturnih dogodkov, vplivnežev, embalaže, “lifestyle” sporočil in izdelkov, ki alkohol povezujejo z zabavo, prestižem, sproščenostjo ali pripadnostjo.

Pri tem obstaja temeljni konflikt interesov. Alkoholna industrija ima sicer legitimen poslovni interes – prodati čim več svojih izdelkov. Javno zdravje pa ima nasproten cilj: zmanjšati škodo zaradi alkohola. Zato alkoholna industrija ne more biti nevtralen oblikovalec alkoholne politike.

To ne pomeni moraliziranja ali stigmatizacije ljudi, ki uporabljajo alkohol. Pomeni pa, da morajo imeti pri oblikovanju politik prednost zdravje, otroci, mladi, družine, skupnosti in dokazi – ne komercialni interesi.

Potrebujemo več političnega poguma

Slovenija na področju alkohola ne trpi zaradi pomanjkanja znanja. Imamo podatke, strokovnjake, mednarodne izkušnje in jasna priporočila. Manjka pa politična volja za ukrepe, ki dokazano zmanjšujejo škodo, vendar so pogosto manj priljubljeni ali se dotikajo močnih interesov.

Med takšne ukrepe spadajo strožje omejevanje oglaševanja in sponzorstev, učinkovitejša cenovna in trošarinska politika, manjša dostopnost alkohola, doslednejši nadzor prodaje mladoletnim, učinkovitejši ukrepi v prometu, zgodnje prepoznavanje tveganega pitja ter kakovostna podpora posameznikom in družinam.

Dobra alkoholna politika ni politika prepovedi, temveč politika odgovornosti. Njeno izhodišče ni kaznovanje ljudi, ampak preventiva, zmanjševanje tveganj in škode ter ustvarjanje okolja, v katerem otroci in mladi ne odraščajo v stalni normalizaciji alkohola.

Preventiva ni moraliziranje – preventiva je urejanje okolja

Eden ključnih poudarkov Preventivne platforme je, da učinkovita preventiva ne temelji na strahu, moraliziranju ali krivdi. Temelji na dokazih, kakovostnih programih, dolgoročnem delu, usposobljenih izvajalcih, podpornih okoljih in javnih politikah, ki zmanjšujejo tveganja.

Pri alkoholu to pomeni, da moramo manj spraševati samo “zakaj ljudje pijejo alkohol?” in večkrat vprašati: “kakšno okolje smo ustvarili, da je raba alkohola tako dostopna, poceni, sprejemljiva in pričakovana?”

Če želimo resne spremembe, moramo preseči logiko, da bo več informacij samo po sebi spremenilo vedenje. Potrebujemo celovit pristop: od družin, šol in lokalnih skupnosti do zakonodaje, cen, oglaševanja in politične odgovornosti.

Zahvala Heleni Lovinčič

Ob koncu se iskreno zahvaljujemo novinarki Heleni Lovinčič za dolgoletno profesionalno, poglobljeno in družbeno odgovorno novinarsko delo. Oddaja Studio ob 17h je bila pogosto prostor za teme, ki zahtevajo več kot kratke izjave in površinske razprave.

Prav javnozdravstvene teme, kot je alkohol, potrebujejo takšen prostor: miren, strokoven, kritičen in človeški. Hvala za vsa leta odpiranja pomembnih vprašanj.

Posnetek oddaje je dostopen tukaj:
https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175224791

Planet Youth Conference 2026 v Reykjaviku: Ko globalna preventiva išče pogum za dolgoročne spremembe

V Reykjaviku je med 6. in 8. majem 2026 potekala mednarodna konferenca Planet Youth Conference 2026, ki je ponovno združila raziskovalce, praktike, odločevalce, predstavnike lokalnih skupnosti in organizacij iz celega sveta okoli skupnega vprašanja: kako graditi bolj zdrava, varnejša in bolj povezana okolja za otroke in mlade.

Konferenca je potekala v znamenju dolgoročnega, skupnostnega in na dokazih temelječega pristopa k preventivi, po katerem je Islandija postala globalno prepoznaven primer dobre prakse. Organizatorji so v zaključni objavi poudarili, da preventiva ne nastaja v izolaciji, temveč skozi sodelovanje, lokalne podatke, dolgoročno zavezanost in ljudi, ki jim je iskreno mar za dobrobit otrok in mladih.

Poseben poudarek letošnje konference je bil tudi na zaščiti ključnih elementov islandskega modela preventive pred vse večjimi komercialnimi pritiski alkoholne industrije. V skupnem pozivu civilne družbe so udeleženci opozorili, da uspeh islandskega modela ni nastal po naključju, temveč zaradi desetletij sistematičnega vlaganja v skupnost, družine, zdrava okolja, omejevanje dostopnosti alkohola in podporne javne politike.

“The Global Prevention Paradox”

Med govorci konference je bil tudi Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma, ki je nastopil s keynote predavanjem z naslovom:

“The Global Prevention Paradox: Why We Fund the Fire, Not the Fireproofing”.

V svojem dinamičnem, mestoma hudomušnem, a hkrati zelo kritičnem govoru je izpostavil paradoks sodobne preventive: družbe pogosto vlagajo ogromna sredstva v odzivanje na posledice različnih težav, bistveno manj pa v dolgoročno preprečevanje njihovega nastanka.

“Zelo dobri smo v gašenju požarov. Veliko slabši pa pri preprečevanju, da bi do požarov sploh prišlo,” je poudaril Košir.

Po njegovih besedah imajo krize medijsko pozornost, politično težo in vidnost, medtem ko je uspešna preventiva pogosto “nevidna”, saj se problemi preprosto ne razvijejo. Prav zato preventiva pogosto izgublja bitko za financiranje in politično podporo.

“Fast food” preventiva

Eden najbolj odmevnih delov predavanja je bil prikaz t. i. “fast food preventive” – hitrih, všečnih in pogosto neučinkovitih preventivnih pristopov, ki ustvarjajo veliko aktivnosti, a malo dolgoročnih učinkov.

Košir je skozi konkretne primere opozoril na:

  • enkratna predavanja,
  • zastraševalne kampanje,
  • slogane tipa “Just Say No”,
  • pretirano zanašanje na informiranje,
  • ter uporabo zvezdnikov kot “preventivnih govorcev”.

V enem bolj humorno obarvanih trenutkov je vprašal občinstvo:

“Ali bomo zdaj v šole povabili Marilyn Mansona ali Snoop Dogga, da učita preventivo?”

Ob tem je poudaril, da dobre namere same po sebi še ne pomenijo kakovostne preventive. Preventiva mora biti ocenjevana po učinkih, ne po količini aktivnosti ali všečnosti programov.

Kaj dejansko deluje?

Pomemben del predavanja je bil namenjen tudi pristopom, za katere raziskave dosledno kažejo, da imajo dolgoročne pozitivne učinke. Košir je izpostavil predvsem:

  • razvoj življenjskih in socialnih veščin,
  • programe za družine,
  • podporno šolsko okolje,
  • skupnostne pristope,
  • okoljske strategije,
  • ter javne politike, ki temeljijo na dokazih.

Preventivo je opisal kot “arhitekturo”, ne kot kampanjo:

“Preventiva ni plakat. Je sistem.”

Prav zato je kot enega najboljših primerov izpostavil model Planet Youth, ki temelji na dolgoročnem delu s skupnostjo, povezovanju družin, šol, lokalnih okolij in politik ter uporabi lokalnih podatkov za načrtovanje ukrepov.

Preventina: umetna inteligenca v podporo preventivi

V drugem delu predavanja je Košir predstavil tudi razvoj specializiranega AI asistenta Preventina / PreventAdvisor, namenjenega podpori strokovnjakom, organizacijam in odločevalcem na področju preventive.

Po njegovih besedah danes problem ni več pomanjkanje dokazov, ampak predvsem težavna dostopnost in uporaba kakovostnega znanja v vsakodnevni praksi.

Preventina omogoča hitro pridobivanje strokovno preverjenih informacij in podporo pri odločanju, pri čemer ne nadomešča strokovnjakov, temveč jim pomaga sprejemati bolj informirane in učinkovite odločitve.

“Mladi si zaslužijo več kot slogane”

Predavanje je zaključil z mislijo, ki je močno odmevala med udeleženci:

“Mladi si zaslužijo več kot slogane. Zaslužijo si sisteme, ki jih zaščitijo, še preden se požar sploh začne.”

Konferenca Planet Youth 2026 je tako ponovno pokazala, da kakovostna preventiva ni vprašanje posameznih projektov ali kratkoročnih kampanj, temveč dolgoročne družbene vizije, sodelovanja in poguma za vlaganje v prihodnost otrok in mladih.

Najstniški možgani: zakaj mladi tvegajo in kako jih lahko bolje podpremo?

Razumevanje najstniških možganov je eno ključnih izhodišč za učinkovito preventivo, zgodnje ukrepanje in podporo mladim. V webinarju The Teenage Brain: How Teens Make Decisions, Why They Take Risks and How to Change Behavior, ki ga je pripravila ameriška organizacija Partnership to End Addiction, sta Cori Hammond, MPH, in Molly Bobek, LCSW, predstavili sodobna spoznanja o razvoju možganov v obdobju mladostništva ter njihov pomen za preprečevanje rabe psihoaktivnih snovi, zgodnjo intervencijo in zdravljenje.

Osrednje sporočilo webinarja je jasno: najstništvo ni problem, ki ga je treba “popraviti”, temveč razvojno obdobje izjemnega potenciala, ki ga je treba razumeti, usmerjati in podpreti.

Najstništvo kot obdobje priložnosti in tveganj

Možgani mladostnikov niso preprosto “nezreli” možgani odraslih. Gre za možgane, ki so posebej prilagojeni temu življenjskemu obdobju. V mladostništvu se povečajo radovednost, iskanje novosti, čustvena intenzivnost, potreba po pripadnosti in pripravljenost za raziskovanje sveta. Vse to je pomembno za učenje, ustvarjalnost, razvoj identitete in osamosvajanje.

Hkrati pa prav te značilnosti lahko povečajo verjetnost tveganega vedenja, vključno z eksperimentiranjem z alkoholom, nikotinom, konopljo in drugimi drogami. Zato je pomembno, da odrasli tveganega vedenja ne razumejo zgolj kot uporništvo, nepremišljenost ali “slabo voljo”, temveč kot vedenje, ki ima pogosto razvojno logiko.

V webinarju je bilo posebej poudarjeno, da se v obdobju adolescence čustveni in nagrajevalni sistemi razvijajo hitreje kot prefrontalni korteks, ki je odgovoren za izvršilne funkcije, kot so presoja, dolgoročno načrtovanje, nadzor impulzov in odločanje. To pomeni, da so mladostniki lahko zelo odzivni na takojšnje nagrade, čustvene dražljaje in vpliv vrstnikov, medtem ko se sposobnost dolgoročnega premisleka še razvija.

Zakaj je odlaganje prve rabe tako pomembno?

Eden najpomembnejših poudarkov webinarja je bil: odložiti prvo rabo psihoaktivnih snovi čim dlje. Čim kasneje mladostnik začne z uporabo alkohola, nikotina, konoplje ali drugih drog, tem več časa imajo možgani za zdrav razvoj in tem manjše je tveganje za poznejše težave.

Webinar navaja podatek, da ima oseba, ki začne uporabljati psihoaktivne snovi pred 18. letom, približno 1 proti 4 možnosti za razvoj zasvojenosti, medtem ko je pri začetku po 21. letu to tveganje bistveno nižje – približno 1 proti 25. To ne pomeni, da bo vsak mladostnik, ki poskusi določeno snov, razvil zasvojenost, jasno pa kaže, da je starost ob prvi rabi pomemben dejavnik tveganja.

To sporočilo je zelo pomembno tudi za preventivne programe v Sloveniji. S preventivo ne smemo čakati, da se težave že pojavijo. Začeti moramo zgodaj, še preden pride do prve rabe, in moramo biti usmerjeni v krepitev varovalnih dejavnikov v družini, šoli, vrstniških skupinah in skupnosti.

Kronični stres, čustva in večja ranljivost

Webinar je opozoril tudi na vpliv kroničnega stresa na otroške in mladostniške možgane. Dolgotrajen stres lahko oslabi sposobnost reševanja problemov, poveča impulzivnost, oteži uravnavanje čustev ter negativno vpliva na učenje, spomin in občutek varnosti.

To je še posebej pomembno pri mladih, ki odraščajo v zahtevnejših okoliščinah, imajo izkušnje s travmo, nestabilnim družinskim okoljem, revščino, nasiljem ali drugimi obremenitvami. Takšni mladi niso “problematični” zato, ker bi bili slabi ali nemotivirani, temveč pogosto zato, ker njihovi možgani in živčni sistem iščejo načine za soočanje s stresom, bolečino ali občutkom ogroženosti.

Zato je kaznovalni pristop praviloma manj učinkovit. Bolj smiselno je vprašanje: Kaj mladi s tem vedenjem poskušajo doseči ali uravnati? Če razumemo potrebo v ozadju vedenja, lahko pomagamo najti bolj zdrave in varnejše alternative.

Varovalni dejavniki: kaj mlade dejansko ščiti?

Webinar je izpostavil več okoljskih varovalnih dejavnikov, ki lahko zmanjšujejo tveganje za rabo psihoaktivnih snovi in druge težave. Med njimi so učinkovito starševstvo, stabilen in podporen dom, pozitivne vrstniške norme, zaupanja vredni odrasli mentorji, močna navezanost na družino, šolo in skupnost, kakovostne prostočasne dejavnosti, medijska pismenost, varne soseske in učinkovite javne politike.

To je skladno s sodobnim razumevanjem preventive: mladi potrebujejo okolja, ki jim omogočajo zdravo raziskovanje, pripadnost, preizkušanje meja, razvoj spretnosti in občutek smisla. Ni dovolj, da jim zgolj rečemo, česa naj ne počnejo. Ponuditi jim moramo kakovostne alternative.

Zdravo tveganje je pomemben del odraščanja. Šport, umetnost, prostovoljstvo, mladinsko voditeljstvo, vrstniško svetovanje, nastopi, tekmovanja, ustvarjalno pisanje, aktivno vključevanje v skupnost in druge strukturirane dejavnosti mladim omogočajo, da preizkušajo sebe, doživijo izziv, se učijo iz napak in razvijajo odpornost – brez škodljivih posledic, povezanih z rabo psihoaktivnih snovi.

Kako govoriti z mladimi?

Ena ključnih napak v komunikaciji z mladostniki je pokroviteljski ali prestraševalni pristop. Sporočilo “ne uporabljaj drog, ker tvoji možgani še niso razviti” samo po sebi ni dovolj učinkovito. Prav tako ni koristno, če mlade označujemo kot nezrele, neodgovorne ali brez volje.

Veliko bolj učinkovita je pozitivna, spoštljiva in razvojno občutljiva komunikacija. Namesto moraliziranja je pomembno sporočilo: tvoji možgani in telo se zdaj intenzivno razvijajo; raba psihoaktivnih snovi lahko v tem obdobju škoduje tvojemu zdravju, varnosti in prihodnosti; skupaj želimo najti načine, da ostaneš zdrav, varen in močan.

Takšen pristop ne temelji na strahu, temveč na odnosu, zaupanju in sodelovanju.

Zdravstveni namesto kaznovalnega pristopa

Webinar posebej poudarja potrebo po premiku od kaznovalnega k zdravstvenemu pristopu. Neželena ali nezdrava vedenja mladih imajo pogosto razumljive, razvojno pogojene razloge. Namesto da se osredotočimo zgolj na vedenje, moramo razumeti čustva, potrebe in okoliščine v ozadju.

To ima pomembne posledice za šole, starše, strokovne službe in skupnosti. Kaznovanje lahko začasno ustavi neko vedenje, redko pa okrepi veščine, odnose in varovalne dejavnike, ki mladim pomagajo dolgoročno sprejemati bolj zdrave odločitve. Učinkovitejši pristop vključuje pogovor, jasno postavljanje meja, podporo pri uravnavanju čustev, krepitev odgovornosti in vključevanje mladih v smiselne aktivnosti.

Zdravljenje in zgodnja intervencija: mladi se učijo skozi izkušnjo

Pri mladih, ki že uporabljajo psihoaktivne snovi ali imajo težave v duševnem zdravju, je pomembno, da so intervencije prilagojene njihovemu razvoju. Webinar poudarja, da se mladostniki ne učijo samo skozi pogovor in razlago, temveč predvsem skozi izkušnje, ponavljanje, odnose in praktične vaje.

Zato so učinkoviti pristopi tisti, ki vključujejo vedenjske vaje, igro vlog, načrtovanje konkretnih korakov, družinsko terapijo, kognitivno-vedenjske tehnike, podporo pri uravnavanju čustev in krepitev odnosa med mladostnikom in skrbniki.

Posebej pomembna je družina. Skrbniki so pogosto ključni vir so-regulacije, podpore, zgleda in strukture. Izboljšanje komunikacije, spremljanja, povezanosti in reševanja konfliktov v družini je povezano z boljšimi izidi pri mladih, vključno z zmanjšanjem rabe psihoaktivnih snovi in drugih tveganih vedenj.

Kaj to pomeni za preventivno delo?

Za preventivo je sporočilo webinarja zelo uporabno. Če želimo učinkovito podpreti mlade, moramo preventivne pristope oblikovati v skladu s tem, kako se njihovi možgani razvijajo, kako se učijo, kaj jih motivira in kateri odnosi so zanje pomembni.

To pomeni, da moramo:

  • začeti zgodaj in krepiti veščine že v otroštvu;
  • pomagati mladim razvijati samonadzor, čustveno pismenost, odločanje in odpornost;
  • vključevati starše in skrbnike kot ključne partnerje;
  • ustvarjati priložnosti za zdravo raziskovanje in pripadnost;
  • uporabljati pozitivno, spoštljivo in razvojno primerno komunikacijo;
  • zmanjševati stigmo in se izogibati kaznovalnim odzivom;
  • odlagati prvo rabo psihoaktivnih snovi čim dlje;
  • mladim, ki že uporabljajo droge (vključno z alkoholom in nikotinom), ponuditi zgodnjo, podporno in strokovno pomoč.

Zaključek: mladostništvo ni težava, temveč okno priložnosti

Najstniško obdobje je čas velikih sprememb, občutljivosti in ranljivosti, a tudi čas izjemnih možnosti za učenje, okrevanje, ustvarjalnost in rast. Naloga odraslih ni, da mladostnike zgolj nadzorujemo ali kaznujemo, temveč da jih razumemo, usmerjamo in jim pomagamo razviti spretnosti, odnose in okolja, ki jih varujejo.

Najboljša preventiva ni tista, ki mladim samo prepoveduje, temveč tista, ki jim pomaga graditi zdrave možgane, zdrave odnose in zdravo prihodnost.

Povzetek webinarja pripravil: Matej Košir, UTRIP / Preventivna platforma

Webinar: AI chatbot Preventina – za strokovnjake in laike (21. maj 2026 ob 10:00 in dodatno tudi ob 14:00)

Vabimo vas na 1-urni webinar, kjer bomo predstavili Preventino (PreventAdvisor) – AI chatbot za podporo kakovostni preventivi. Orodje je namenjeno tako strokovnjakom kot širši javnosti in pomaga pri hitrejšem dostopu do strukturiranih, praktičnih priporočil o tem, katere preventivne strategije delujejo ter kako jih izvajati korak za korakom.

Komu je webinar namenjen?
Webinar je primeren za učitelje, svetovalne delavce, strokovne delavce v zdravstvu in socialnem varstvu, NVO, starše, lokalne skupnosti, koalicije ter predstavnike javne uprave in druge, ki se pri delu srečujejo s preventivo.

Kaj boste izvedeli?

  • kaj Preventina je in kako je zasnovana,
  • kako jo lahko uporabite v šolskem, družinskem in skupnostnem okolju,
  • praktični prikaz tipičnih vprašanj in primerov uporabe,
  • kako lahko Preventina podpira ustanove in organizacije (možnost institucionalne/B2B uporabe).

Datum in čas: četrtek, 21. maj 2026, 10:00–11:00 ter dodatno tudi ob 14:00-15:00
Lokacija: Zoom (povezava bo poslana prijavljenim)

✅ Prijava (Google Form):

ℹ️ Več o Preventini: https://ai.institut-utrip.si/

Vljudno vabljeni – in prosimo, da informacijo delite tudi z vašimi kolegi in mrežami.

Ko se dim razkadi: Zakaj je Slovenija naredila pomemben korak nazaj od napačne smeri

V zadnjih letih smo v Sloveniji spremljali intenzivno in pogosto polarizirano razpravo o legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo. Razprava, ki je bila pogosto predstavljena kot vprašanje svobode, modernosti ali celo napredka, je v resnici razkrivala precej bolj kompleksno sliko, predvsem z vidika javnega zdravja, zaščite otrok in dolgoročnih družbenih posledic. Danes lahko z določeno mero distance rečemo, da je bila zaustavitev tega zakona pomembna in odgovorna odločitev.

Kaj se je zgodilo – in zakaj je to pomembno

Predlog zakona je bil notificiran v okviru TRIS postopka Evropske unije, kar pomeni, da je bil podvržen preverjanju skladnosti z evropskim pravnim redom. Na podlagi strokovnih argumentov, mednarodnih opozoril in koordiniranih zagovorniških aktivnosti civilne družbe je Evropska komisija izdala podrobno mnenje in podaljšala moratorij na zakon do začetka leta 2026. Ta odločitev ni bila zgolj tehnična formalnost, temveč jasen signal, da predlagana ureditev ni bila ustrezno pripravljena, da ni upoštevala širšega evropskega konteksta ter da ni temeljila na celoviti javnozdravstveni analizi.

Evropa: eksperiment brez jasnih odgovorov

Če pogledamo širši evropski kontekst, postane jasno, da razprava o konoplji še zdaleč ni zaključena. Konoplja ostaja najpogosteje uporabljena prepovedana droga v Evropi, zlasti med mladimi, pri čemer so tveganja povezana predvsem z zgodnjo uporabo in visoko potentnostjo izdelkov (EUDA, 2025). Raziskave opozarjajo na povezave z duševnimi motnjami, socialnimi težavami in dolgoročnimi razvojnimi posledicami, zlasti kadar gre za izpostavljenost v zgodnjem življenjskem obdobju (EUDA, 2025). Hkrati Evropa še vedno nima enotnega pristopa. Nekatere države eksperimentirajo z liberalizacijo, druge ostajajo previdne, podatki pa so pogosto nepopolni in težko primerljivi, kar dodatno otežuje razumevanje dolgoročnih učinkov (SAM, 2025).

ZDA: ko se “omejena raba” spremeni v industrijo

Če želimo razumeti, kam lahko takšne politike vodijo, je dovolj pogledati čez Atlantik. Izkušnje Združenih držav Amerike jasno kažejo, da se legalizacija redko ustavi pri “omejeni osebni rabi”. V številnih zveznih državah se je razvila močna komercialna industrija, ki temelji na povečanju uporabe, širjenju dostopnosti in normalizaciji konoplje v družbi. Posledično so se povečale hospitalizacije, pojavnost duševnih motenj, število prometnih nesreč pod vplivom drog in celo izpostavljenost otrok konoplji v domačem okolju (SAM, 2026). Pomembno je razumeti, da se tudi v ZDA ni začelo s komercializacijo, temveč z narativom o neškodljivi osebni rabi in medicinski uporabi konoplje. Ta prehod od “pravice do uporabe” do “trga uporabe” je ena ključnih lekcij sodobne politike do drog.

Največja slepa pega: nova konoplja ≠ stara konoplja

Posebno pozornost si zasluži tudi dejstvo, da današnja konoplja ni več enaka tisti izpred desetletij. Sodobni izdelki vsebujejo bistveno višje koncentracije THC, vključujejo koncentrate, prehranske izdelke in elektronske naprave za uparjanje, kar pomeni močnejše in pogosto manj predvidljive učinke. Višja potentnost je povezana z večjim tveganjem za zasvojenost, psihoze in akutne zaplete, kar dodatno potrjuje potrebo po previdnosti pri oblikovanju politik (EUDA, 2025).

Norme, percepcija in realnost

Morda pa je največji izziv prihodnjih let povezan z družbeno percepcijo. V javnosti se vse bolj utrjujejo poenostavljene in pogosto napačne predstave, da je konoplja neškodljiva, da je “naravna” in zato varna, ali da je manj nevarna kot alkohol. Takšne primerjave so zavajajoče in ne odražajo kompleksnosti učinkov psihoaktivnih snovi. Prav zato postaja vprašanje norm in družbenega odnosa do konoplje ključno za prihodnost javnega zdravja.

Kaj sledi: nov pristop “Preventivne platforme”

Na Inštitutu “Utrip” se tega izziva jasno zavedamo. V prihodnjih letih v sklopu programa “Preventivna platforma” pripravljamo celovito medijsko in zagovorniško kampanjo, ki bo naslavljala napačne norme in percepcije, ne le glede konoplje, temveč tudi glede alkohola ter novodobnih tobačnih in povezanih izdelkov. Kampanja bo temeljila na dokazih, sodobnih komunikacijskih pristopih in vključevanju različnih ciljnih skupin, z jasnim ciljem: prispevati k bolj informirani, odgovorni in odporni družbi.

Zaključek: to ni konec – to je šele začetek

Zaustavitev zakona o konoplji za omejeno osebno rabo tako ne predstavlja konca razprave, temveč njen nov začetek. Gre za priložnost, da razpravo ponovno utemeljimo na znanstvenih dokazih, vključimo stroko in zaščitimo najbolj ranljive. Ključno vprašanje ni, ali bomo kot družba spreminjali politiko do konoplje, temveč ali bomo to počeli odgovorno – ali pa bomo ponovili napake, ki smo jih kot družba že naredili pri alkoholu in tobaku.

Pripravi: Matej Košir, direktor Inštituta “Utrip” in vodja mreže “Preventivna platforma”

Reference

European Union Drugs Agency (EUDA). (2025). European Drug Report 2025.

Smart Approaches to Marijuana (SAM). (2025). An overview of medical cannabis in Europe.

Smart Approaches to Marijuana (SAM). (2026). Impact report: Lessons learned from marijuana legalization.

Preventina je uradno zagnana: nov AI chatbot za preventivo, podprto na dokazih

Z veseljem sporočamo, da je 9. marca 2026 uradno začel delovati AI chatbot Preventina (PreventAdvisor), namenjen podpori preventivni znanosti, politiki in praksi. Zagon in prva promocija sta potekala v okviru 69. zasedanja Komisije Združenih narodov za droge (CND) na Dunaju.

Kaj je Preventina?

Preventina je digitalno orodje, ki pomaga strokovnjakom, organizacijam in odločevalcem pri hitrejšem dostopu do strukturiranih, na dokazih temelječih informacij s področja preventive. Chatbot temelji na zaprtem krogu preverjenih strokovnih gradiv, zato je zasnovan posebej za potrebe preventive (in ne kot splošni “internetni” AI).

Preventina je uporabna zlasti za:

  • razumevanje ključnih konceptov preventivne znanosti in standardov,
  • podporo pri načrtovanju in izboljšanju preventivnih programov,
  • orientacijo pri implementaciji (kaj deluje, v kakšnih pogojih in za koga),
  • osnovno podporo pri vrednotenju (kaj meriti, kako spremljati kakovost, kazalniki),
  • pripravo kratkih strokovnih povzetkov, argumentov in gradiv za zagovorništvo.

Kako dostopate?

Preventina je dostopna prek spletne strani:
👉 https://ai.institut-utrip.si/

Za lažji začetek je na voljo promocijska koda za cenejši prvi mesec preizkušanja:
🎁 Promo koda: 1month

Zakaj naročnina?

Vsi prihodki od naročnin bodo vloženi v nadaljnji razvoj in izboljšave Preventine, dodajanje novih funkcij ter pripravo naprednejših vsebinskih modulov (t. i. Pro verzija). Orodje se bo z uporabo in povratnimi informacijami uporabnikov iz meseca v mesec še izboljševalo.

Povabilo k deljenju

Če se vam zdi orodje uporabno, vas vabimo, da informacijo o Preventini delite z vašimi kolegi, partnerji in mrežami ter jo objavite tudi na vaših komunikacijskih kanalih.

Hvala za podporo pri razvoju in širjenju preventive, podprte na dokazih!