Preventiva v novem vladnem mandatu: priložnost za strokovne, povezane in dolgoročne rešitve

Koalicijska pogodba za obdobje 2026–2030, podpisana 21. maja 2026, odpira več pomembnih vprašanj, ki so neposredno povezana s področjem preventive, javnega zdravja, dobrobiti otrok in mladih, družinske politike, šolstva, duševnega zdravja, digitalnega okolja ter varnosti v skupnosti. Nova vlada naj bi bila predvidoma imenovana že v tem tednu, zato je zdaj primeren trenutek za strokoven in konstruktiven razmislek o tem, kako lahko napovedane usmeritve prerastejo v kakovostne, izvedljive in merljive preventivne ukrepe.

V mreži Preventivna platforma poudarjamo, da preventiva ni politična tema ene ali druge strani. Je strokovno, javnozdravstveno in razvojno vprašanje, ki zadeva vse otroke, mlade, družine, šole, lokalne skupnosti, zdravstveni in socialni sistem, nevladne organizacije ter odločevalce. Prav zato želimo tudi v novem vladnem mandatu delovati kot nevtralen, strokoven in konstruktiven sogovornik pri oblikovanju ukrepov, ki temeljijo na dokazih, dobrih praksah, kakovostni izvedbi in dolgoročnem spremljanju učinkov.

Preventiva se začne pred težavami

V Sloveniji se pogosto odzivamo šele takrat, ko so težave že jasno vidne: ko se povečajo stiske otrok in mladostnikov, ko se v šolah pojavlja nasilje, ko starši in učitelji opozarjajo na prekomerno rabo zaslonov, ko se pojavljajo posledice rabe alkohola, nikotina, konoplje ali drugih psihoaktivnih snovi, ko so strokovne službe preobremenjene in ko posledice že občutijo zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo, policija in družine.

Preventiva pomeni, da ukrepamo prej. Ne šele takrat, ko se pojavijo posledice, temveč takrat, ko lahko še krepimo varovalne dejavnike: dobre odnose, socialne in čustvene veščine, podporno šolsko okolje, kakovostno starševstvo, vključujoče lokalne skupnosti, zdrav življenjski slog, varno digitalno okolje in odgovorne javne politike.

Napovedane prioritete novega vladnega mandata na področjih šolstva, duševnega zdravja, nasilja v šolah, družinske politike in digitalnega okolja zato razumemo kot pomembno priložnost. Hkrati pa bo odločilno, kako bodo te usmeritve prenesene v prakso. V preventivi ni dovolj, da so cilji dobro zapisani. Ključni so kakovost ukrepov, usposobljenost izvajalcev, stabilno financiranje, medsektorsko sodelovanje in spremljanje učinkov.

Šolski prostor kot eno ključnih okolij za preventivo

Šole so eno najpomembnejših okolij za preventivo. Otroci in mladostniki v njih ne pridobivajo le znanja, temveč razvijajo odnose, vrednote, navade, socialne veščine, odnos do zdravja, občutek pripadnosti in načine reševanja konfliktov. Zato je pomembno, da se ukrepi na področju nasilja v šolah, duševnega zdravja, uporabe mobilnih telefonov in podpore učiteljem ne obravnavajo ločeno, temveč kot del celovitega šolskega pristopa.

Pri preprečevanju nasilja v šolah potrebujemo več kot le odzivanje na posamezne incidente. Potrebujemo krepitev šolske klime, zgodnje prepoznavanje tveganj, kakovostne preventivne programe, usposabljanje zaposlenih, podporo svetovalnim službam, sodelovanje s starši in jasno razlikovanje med ukrepi, ki temeljijo na dokazih, ter pristopi, ki so sicer vidni, vendar imajo omejen učinek.

Podobno velja za mobilne telefone in digitalno okolje. Razumne omejitve uporabe telefonov v šolskem prostoru so lahko pomemben korak, vendar same po sebi niso dovolj. Otroci in mladostniki potrebujejo tudi digitalno pismenost, podporo pri razvoju zdravih navad, sodelovanje staršev, jasna šolska pravila ter širšo razpravo o vplivu digitalnih platform na pozornost, spanje, duševno zdravje, socialne odnose in spletno nasilje.

Duševno zdravje otrok in mladih je skupna odgovornost

Duševno zdravje otrok in mladih je ena najpomembnejših razvojnih in javnozdravstvenih tem našega časa. Dostop do strokovne pomoči je nujen, vendar duševnega zdravja ne moremo krepiti samo z obravnavami, napotitvami in kriznimi intervencijami.

Na duševno zdravje vplivajo družinski odnosi, šolsko okolje, vrstniški odnosi, socialna varnost, izpostavljenost nasilju, spanje, gibanje, digitalno okolje, raba psihoaktivnih snovi in občutek pripadnosti. Zato mora biti tudi odgovor medsektorski. Duševno zdravje otrok in mladih ni samo naloga zdravstva. Je tudi naloga šolstva, družinske politike, lokalnih skupnosti, civilne družbe, staršev in mladih samih.

Preventivna platforma bo v prihodnjem obdobju posebej opozarjala, da morajo biti ukrepi na področju duševnega zdravja povezani s kakovostno preventivo: krepitvijo varovalnih dejavnikov, zgodnjo podporo, usposabljanjem strokovnih delavcev, vključevanjem družin in izboljševanjem okolij, v katerih otroci in mladi odraščajo.

Družine potrebujejo podporo, ne le pričakovanj

Družina ostaja eno najpomembnejših okolij za zdrav razvoj otrok. Hkrati se številne družine danes soočajo z velikimi obremenitvami: časovnimi, finančnimi, vzgojnimi, čustvenimi in digitalnimi. Zato kakovostna družinska politika ne sme biti omejena zgolj na finančne ukrepe, temveč mora vključevati tudi dostopno podporo staršem in skrbnikom.

Programi za krepitev starševskih veščin, zgodnja pomoč družinam, podpora družinam v stiski, preprečevanje nasilja v družini in krepitev odnosov so pomemben del preventive. Pri tem je ključno, da so programi nestigmatizirajoči, dostopni, strokovno zasnovani in dolgoročno financirani.

Preventivna platforma bo v novem mandatu zagovarjala, da se družinska preventiva prepozna kot ena ključnih naložb v zdravje, varnost in dobrobit otrok ter mladih.

Alkohol, tobak, nikotin, konoplja in druge droge: preventiva mora ostati v ospredju

Čeprav se javne razprave o psihoaktivnih snoveh pogosto osredotočijo na zdravljenje, kaznovanje ali regulacijo posameznih substanc, je z vidika javnega zdravja ključno, da preventiva ostane v ospredju. Slovenija potrebuje celovit pristop k preprečevanju rabe alkohola, tobaka, nikotinskih izdelkov, konoplje in drugih drog, zlasti med otroki in mladimi.

Pri tem zgolj informiranje ni dovolj. Preventivna znanost jasno kaže, da moramo spreminjati tudi okolje: dostopnost, cene, oglaševanje, družbene norme, vrstniške in družinske dejavnike, lokalne prakse ter kakovost programov v šolah in skupnostih. Posebej pomembno je, da otroci in mladi ne odraščajo v okolju, kjer so tvegani izdelki in vedenja normalizirani, komercialno promovirani ali predstavljeni kot neškodljivi.

Preventivna platforma bo tudi v novem mandatu zagovarjala politike, ki ščitijo zdravje otrok in mladih, zmanjšujejo vpliv komercialnih interesov na javno zdravje ter podpirajo dokazano učinkovite preventivne pristope.

Nevladne organizacije kot strokovni partnerji

Nevladne organizacije na področju javnega zdravja, preventive, mladine, družine, socialnega varstva in izobraževanja imamo pomembno vlogo pri povezovanju stroke, prakse in skupnosti. Pogosto delujemo tam, kjer se potrebe ljudi pokažejo najprej: v šolah, lokalnih okoljih, med starši, mladimi in strokovnimi delavci.

V mreži Preventivna platforma podpiramo transparentnost, kakovost, odgovornost in spremljanje učinkov javno financiranih programov. Hkrati pa poudarjamo, da stabilno in strokovno podprto delovanje nevladnih organizacij ni strošek, temveč naložba v boljše javne politike, večjo dostopnost podpore in bolj povezane skupnosti.

Civilna družba lahko pomembno prispeva k oblikovanju, izvajanju in spremljanju ukrepov, če je vključena pravočasno, vsebinsko in kot strokovni partner.

Od političnih zavez k merljivim rezultatom

Koalicijska pogodba je programski okvir. Pravi preizkus pride šele pri pripravi zakonodaje, strategij, akcijskih načrtov, proračunov, razpisov in izvedbe na terenu. Na področju preventive je ta prehod še posebej pomemben.

Dobro zapisani cilji lahko ostanejo le načelne usmeritve, če niso podprti s kakovostnimi ukrepi, strokovnimi standardi, usposobljenimi izvajalci, stabilnim financiranjem in evalvacijo. Zato bo ena ključnih nalog Preventivne platforme v novem mandatu spremljanje, ali se napovedane prioritete dejansko uresničujejo na način, ki prispeva k boljšemu zdravju, večji varnosti in večji dobrobiti otrok, mladih, družin in skupnosti.

Preventivna platforma bo skozi celoten mandat redno spremljala izvajanje izpostavljenih prioritet na področju preventive. Posebno pozornost bomo namenjali ukrepom na področju duševnega zdravja otrok in mladih, preprečevanja nasilja v šolah, digitalne dobrobiti, družinske preventive, preprečevanja rabe alkohola, tobaka, nikotina, konoplje in drugih drog, kakovosti preventivnih programov ter vključevanja stroke in civilne družbe v oblikovanje javnih politik.

Naše spremljanje ne bo namenjeno političnemu opredeljevanju, temveč strokovni presoji: kaj je bilo obljubljeno, kaj je bilo izvedeno, kako kakovostno je bilo izvedeno in kakšne učinke lahko pričakujemo.

Naša ponudba novim odločevalcem

Mreža Preventivna platforma je pripravljena sodelovati z vsemi pristojnimi resorji, javnimi ustanovami, lokalnimi skupnostmi, šolami, strokovnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami, ki želijo prispevati k bolj kakovostni preventivi v Sloveniji.

Naša vloga je lahko predvsem v:

  • pripravi strokovnih izhodišč in priporočil,
  • povezovanju domačih in mednarodnih dokazov,
  • razširjanju dobrih praks,
  • usposabljanju strokovnih delavcev,
  • podpori lokalnim okoljem,
  • spremljanju kakovosti preventivnih ukrepov,
  • zagovarjanju politik, ki ščitijo otroke, mlade, družine in javno zdravje.

Preventiva ni hitra rešitev in njeni rezultati niso vedno vidni čez noč. Vendar so dolgoročno izjemno pomembni: manj nasilja, manj stisk, manj tveganega vedenja, boljši odnosi, bolj zdravi otroci in mladostniki ter bolj odporne skupnosti.

Zato želimo v novem vladnem mandatu prispevati k skupnemu iskanju rešitev, ki bodo strokovne, izvedljive, merljive in usmerjene v dobrobit ljudi. Preventiva ni politična izbira. Je skupna odgovornost.

Pripravil: Matej Košir, vodja mreže Preventivna platforma in direktor Inštituta “Utrip”

Alkohol ni le osebna izbira, temveč vprašanje okolja, politike in preventive

Danes (v sredo, 27. maja 2026) je v oddaji Studio ob 17h na 1. programu Radia Slovenija potekala razprava o alkoholu, njegovih posledicah za posameznike, družine in družbo ter o tem, zakaj v Sloveniji kljub znanju, podatkom in izkušnjam še vedno ne naredimo dovolj za zmanjševanje škode, povezane z alkoholom.

Med gosti oddaje je sodeloval tudi Matej Košir z Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in mreže Preventivna platforma. V oddaji so sodelovale še dr. Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje, dr. Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana, in Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika.

Oddaja je bila posebna tudi zato, ker je bila to zadnja oddaja novinarke Helene Lovinčič pred njeno upokojitvijo. Ob tem se ji iskreno zahvaljujemo za dolgoletno odpiranje pomembnih družbenih in javnozdravstvenih tem ter za prostor, ki ga je v svojih oddajah namenjala strokovnim, poglobljenim in pogosto zahtevnim razpravam.

V razpravi je bilo poudarjeno, da alkohol v Sloveniji še vedno prepogosto obravnavamo predvsem kot stvar osebne izbire, navade ali tradicije. Vendar preventivna znanost kaže, da se vedenje ljudi oblikuje v okolju: skozi dostopnost alkohola, cene, oglaševanje, družbene norme, družinske vzorce, vrstniški pritisk, digitalno okolje in politične odločitve.

Če želimo zmanjšati škodo zaradi alkohola, ne moremo odgovornosti prelagati zgolj na posameznika. Potrebujemo okolje, v katerem je bolj zdrava izbira tudi lažja izbira.

Kaj pri alkoholu delamo narobe?

Ena ključnih težav je, da se v Sloveniji prepogosto zanašamo na ukrepe, ki so vidni, všečni in politično udobni, vendar imajo omejen učinek. To so predvsem enkratne kampanje, opozorila, predavanja in splošni pozivi k “odgovornemu pitju”. Takšni pristopi lahko povečajo ozaveščenost, vendar sami po sebi praviloma ne spremenijo globoko zakoreninjenih vzorcev rabe alkohola.

Kot opozarja tudi knjiga Prevention Gone Wrong, je ena največjih napak v preventivi prav ta, da vztrajamo pri pristopih, ki se dobro slišijo, vendar ne spreminjajo pogojev, v katerih ljudje sprejemajo odločitve.

Pri alkoholu to pomeni, da mladim pogosto govorimo, naj ne uporabljajo alkohola oziroma naj “pijejo odgovorno”, hkrati pa jim kot družba sporočamo, da je alkohol normalen del praznovanj, športa, sprostitve, druženja, uspeha in odraslosti. To je protislovno sporočilo, ki ga mladi zelo dobro zaznajo.

Alkoholna industrija ne more biti nevtralen partner javnega zdravja

V oddaji je bilo izpostavljeno tudi vprašanje alkoholne industrije. Ta se zelo dobro prilagaja času: prek digitalnega marketinga, sponzorstev, športnih in kulturnih dogodkov, vplivnežev, embalaže, “lifestyle” sporočil in izdelkov, ki alkohol povezujejo z zabavo, prestižem, sproščenostjo ali pripadnostjo.

Pri tem obstaja temeljni konflikt interesov. Alkoholna industrija ima sicer legitimen poslovni interes – prodati čim več svojih izdelkov. Javno zdravje pa ima nasproten cilj: zmanjšati škodo zaradi alkohola. Zato alkoholna industrija ne more biti nevtralen oblikovalec alkoholne politike.

To ne pomeni moraliziranja ali stigmatizacije ljudi, ki uporabljajo alkohol. Pomeni pa, da morajo imeti pri oblikovanju politik prednost zdravje, otroci, mladi, družine, skupnosti in dokazi – ne komercialni interesi.

Potrebujemo več političnega poguma

Slovenija na področju alkohola ne trpi zaradi pomanjkanja znanja. Imamo podatke, strokovnjake, mednarodne izkušnje in jasna priporočila. Manjka pa politična volja za ukrepe, ki dokazano zmanjšujejo škodo, vendar so pogosto manj priljubljeni ali se dotikajo močnih interesov.

Med takšne ukrepe spadajo strožje omejevanje oglaševanja in sponzorstev, učinkovitejša cenovna in trošarinska politika, manjša dostopnost alkohola, doslednejši nadzor prodaje mladoletnim, učinkovitejši ukrepi v prometu, zgodnje prepoznavanje tveganega pitja ter kakovostna podpora posameznikom in družinam.

Dobra alkoholna politika ni politika prepovedi, temveč politika odgovornosti. Njeno izhodišče ni kaznovanje ljudi, ampak preventiva, zmanjševanje tveganj in škode ter ustvarjanje okolja, v katerem otroci in mladi ne odraščajo v stalni normalizaciji alkohola.

Preventiva ni moraliziranje – preventiva je urejanje okolja

Eden ključnih poudarkov Preventivne platforme je, da učinkovita preventiva ne temelji na strahu, moraliziranju ali krivdi. Temelji na dokazih, kakovostnih programih, dolgoročnem delu, usposobljenih izvajalcih, podpornih okoljih in javnih politikah, ki zmanjšujejo tveganja.

Pri alkoholu to pomeni, da moramo manj spraševati samo “zakaj ljudje pijejo alkohol?” in večkrat vprašati: “kakšno okolje smo ustvarili, da je raba alkohola tako dostopna, poceni, sprejemljiva in pričakovana?”

Če želimo resne spremembe, moramo preseči logiko, da bo več informacij samo po sebi spremenilo vedenje. Potrebujemo celovit pristop: od družin, šol in lokalnih skupnosti do zakonodaje, cen, oglaševanja in politične odgovornosti.

Zahvala Heleni Lovinčič

Ob koncu se iskreno zahvaljujemo novinarki Heleni Lovinčič za dolgoletno profesionalno, poglobljeno in družbeno odgovorno novinarsko delo. Oddaja Studio ob 17h je bila pogosto prostor za teme, ki zahtevajo več kot kratke izjave in površinske razprave.

Prav javnozdravstvene teme, kot je alkohol, potrebujejo takšen prostor: miren, strokoven, kritičen in človeški. Hvala za vsa leta odpiranja pomembnih vprašanj.

Posnetek oddaje je dostopen tukaj:
https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175224791

Planet Youth Conference 2026 v Reykjaviku: Ko globalna preventiva išče pogum za dolgoročne spremembe

V Reykjaviku je med 6. in 8. majem 2026 potekala mednarodna konferenca Planet Youth Conference 2026, ki je ponovno združila raziskovalce, praktike, odločevalce, predstavnike lokalnih skupnosti in organizacij iz celega sveta okoli skupnega vprašanja: kako graditi bolj zdrava, varnejša in bolj povezana okolja za otroke in mlade.

Konferenca je potekala v znamenju dolgoročnega, skupnostnega in na dokazih temelječega pristopa k preventivi, po katerem je Islandija postala globalno prepoznaven primer dobre prakse. Organizatorji so v zaključni objavi poudarili, da preventiva ne nastaja v izolaciji, temveč skozi sodelovanje, lokalne podatke, dolgoročno zavezanost in ljudi, ki jim je iskreno mar za dobrobit otrok in mladih.

Poseben poudarek letošnje konference je bil tudi na zaščiti ključnih elementov islandskega modela preventive pred vse večjimi komercialnimi pritiski alkoholne industrije. V skupnem pozivu civilne družbe so udeleženci opozorili, da uspeh islandskega modela ni nastal po naključju, temveč zaradi desetletij sistematičnega vlaganja v skupnost, družine, zdrava okolja, omejevanje dostopnosti alkohola in podporne javne politike.

“The Global Prevention Paradox”

Med govorci konference je bil tudi Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma, ki je nastopil s keynote predavanjem z naslovom:

“The Global Prevention Paradox: Why We Fund the Fire, Not the Fireproofing”.

V svojem dinamičnem, mestoma hudomušnem, a hkrati zelo kritičnem govoru je izpostavil paradoks sodobne preventive: družbe pogosto vlagajo ogromna sredstva v odzivanje na posledice različnih težav, bistveno manj pa v dolgoročno preprečevanje njihovega nastanka.

“Zelo dobri smo v gašenju požarov. Veliko slabši pa pri preprečevanju, da bi do požarov sploh prišlo,” je poudaril Košir.

Po njegovih besedah imajo krize medijsko pozornost, politično težo in vidnost, medtem ko je uspešna preventiva pogosto “nevidna”, saj se problemi preprosto ne razvijejo. Prav zato preventiva pogosto izgublja bitko za financiranje in politično podporo.

“Fast food” preventiva

Eden najbolj odmevnih delov predavanja je bil prikaz t. i. “fast food preventive” – hitrih, všečnih in pogosto neučinkovitih preventivnih pristopov, ki ustvarjajo veliko aktivnosti, a malo dolgoročnih učinkov.

Košir je skozi konkretne primere opozoril na:

  • enkratna predavanja,
  • zastraševalne kampanje,
  • slogane tipa “Just Say No”,
  • pretirano zanašanje na informiranje,
  • ter uporabo zvezdnikov kot “preventivnih govorcev”.

V enem bolj humorno obarvanih trenutkov je vprašal občinstvo:

“Ali bomo zdaj v šole povabili Marilyn Mansona ali Snoop Dogga, da učita preventivo?”

Ob tem je poudaril, da dobre namere same po sebi še ne pomenijo kakovostne preventive. Preventiva mora biti ocenjevana po učinkih, ne po količini aktivnosti ali všečnosti programov.

Kaj dejansko deluje?

Pomemben del predavanja je bil namenjen tudi pristopom, za katere raziskave dosledno kažejo, da imajo dolgoročne pozitivne učinke. Košir je izpostavil predvsem:

  • razvoj življenjskih in socialnih veščin,
  • programe za družine,
  • podporno šolsko okolje,
  • skupnostne pristope,
  • okoljske strategije,
  • ter javne politike, ki temeljijo na dokazih.

Preventivo je opisal kot “arhitekturo”, ne kot kampanjo:

“Preventiva ni plakat. Je sistem.”

Prav zato je kot enega najboljših primerov izpostavil model Planet Youth, ki temelji na dolgoročnem delu s skupnostjo, povezovanju družin, šol, lokalnih okolij in politik ter uporabi lokalnih podatkov za načrtovanje ukrepov.

Preventina: umetna inteligenca v podporo preventivi

V drugem delu predavanja je Košir predstavil tudi razvoj specializiranega AI asistenta Preventina / PreventAdvisor, namenjenega podpori strokovnjakom, organizacijam in odločevalcem na področju preventive.

Po njegovih besedah danes problem ni več pomanjkanje dokazov, ampak predvsem težavna dostopnost in uporaba kakovostnega znanja v vsakodnevni praksi.

Preventina omogoča hitro pridobivanje strokovno preverjenih informacij in podporo pri odločanju, pri čemer ne nadomešča strokovnjakov, temveč jim pomaga sprejemati bolj informirane in učinkovite odločitve.

“Mladi si zaslužijo več kot slogane”

Predavanje je zaključil z mislijo, ki je močno odmevala med udeleženci:

“Mladi si zaslužijo več kot slogane. Zaslužijo si sisteme, ki jih zaščitijo, še preden se požar sploh začne.”

Konferenca Planet Youth 2026 je tako ponovno pokazala, da kakovostna preventiva ni vprašanje posameznih projektov ali kratkoročnih kampanj, temveč dolgoročne družbene vizije, sodelovanja in poguma za vlaganje v prihodnost otrok in mladih.

Preventina je uradno zagnana: nov AI chatbot za preventivo, podprto na dokazih

Z veseljem sporočamo, da je 9. marca 2026 uradno začel delovati AI chatbot Preventina (PreventAdvisor), namenjen podpori preventivni znanosti, politiki in praksi. Zagon in prva promocija sta potekala v okviru 69. zasedanja Komisije Združenih narodov za droge (CND) na Dunaju.

Kaj je Preventina?

Preventina je digitalno orodje, ki pomaga strokovnjakom, organizacijam in odločevalcem pri hitrejšem dostopu do strukturiranih, na dokazih temelječih informacij s področja preventive. Chatbot temelji na zaprtem krogu preverjenih strokovnih gradiv, zato je zasnovan posebej za potrebe preventive (in ne kot splošni “internetni” AI).

Preventina je uporabna zlasti za:

  • razumevanje ključnih konceptov preventivne znanosti in standardov,
  • podporo pri načrtovanju in izboljšanju preventivnih programov,
  • orientacijo pri implementaciji (kaj deluje, v kakšnih pogojih in za koga),
  • osnovno podporo pri vrednotenju (kaj meriti, kako spremljati kakovost, kazalniki),
  • pripravo kratkih strokovnih povzetkov, argumentov in gradiv za zagovorništvo.

Kako dostopate?

Preventina je dostopna prek spletne strani:
👉 https://ai.institut-utrip.si/

Za lažji začetek je na voljo promocijska koda za cenejši prvi mesec preizkušanja:
🎁 Promo koda: 1month

Zakaj naročnina?

Vsi prihodki od naročnin bodo vloženi v nadaljnji razvoj in izboljšave Preventine, dodajanje novih funkcij ter pripravo naprednejših vsebinskih modulov (t. i. Pro verzija). Orodje se bo z uporabo in povratnimi informacijami uporabnikov iz meseca v mesec še izboljševalo.

Povabilo k deljenju

Če se vam zdi orodje uporabno, vas vabimo, da informacijo o Preventini delite z vašimi kolegi, partnerji in mrežami ter jo objavite tudi na vaših komunikacijskih kanalih.

Hvala za podporo pri razvoju in širjenju preventive, podprte na dokazih!

Pravica odraslih ali pravica otrok pri legalizaciji konoplje?

Ali si res želimo takšne prihodnosti za naše otroke?

V razpravah o drogah pogosto slišimo stavek: »Odrasli imamo pravico, da sami odločamo o svojem telesu«. Toda v vseh teh pogovorih se skoraj nikoli ne pojavi drugo, veliko pomembnejše vprašanje:

Kaj pa pravice otrok, ki živijo v okolju, kjer je uporaba drog normalizirana?

Najnovejši članek WRD News razkriva resno in pogosto spregledano problematiko: kako uporaba drog pri odraslih – zlasti starših – vpliva na otroke, ki nimajo glasu, nimajo izbire in nimajo izhoda. Mnogi odraščajo v domovih, kjer so droge (vključno z alkoholom) del vsakdana, kar povzroča zanemarjanje, nestabilnost, travme in dolgotrajne posledice za njihovo duševno zdravje. (vir: Parental Substance Abuse & Child Neglect: The Kin-care Crisis, wrdnews.org)

Ko v Sloveniji nekateri politiki razmišljajo o predlogu, ki bi legaliziral konopljo za osebno rabo, se moramo resno vprašati:

❓ Ali želimo, da je to sporočilo, ki ga pošiljamo našim otrokom in mladim?

❓ Ali želimo ustvariti okolje, kjer je uporaba drog nekaj običajnega, vsakdanjega –»benigni hobi« odraslih?

❓ Ali je pravica odraslih res pomembnejša od pravice otrok do varnega, stabilnega in zdravega odraščanja?

Pravica odraslih do uporabe drog ni pomembnejša od pravice otrok do zdravega in varnega okolja!

Legalizacija konoplje ni stvar progresivnosti ali odprtosti. Gre za vprašanje javnega zdravja, varnosti, prometne varnosti in odgovornosti do mlade generacije.

Otroci imajo temeljno pravico – zapisano v Konvenciji o otrokovih pravicah (33. člen) – da odraščajo v okolju, ki je zdravo, varno, stabilno, prijazno, ljubeče ter brez prisotnosti in normalizacije rabe drog (vključno z alkoholom in tobakom).

Članek WRD upravičeno opozarja: »V političnih razpravah o drogah skoraj nikoli ne govorimo o tistih, ki nimajo glasu – o otrocih, ki ne morejo vplivati na odločitve odraslih, a nosijo največje posledice«. Ko odrasli trdijo, da je legalizacija konoplje »njihova pravica«, se vprašajmo: na čigav račun?

Nadalje, analize iz Avstralije opozarjajo na vzorec, kjer se »pravica do zadevanja« predstavi kot oblika »škodljivega zmanjševanja škode«, v resnici pa postanejo otroci in mladostniki žrtve poskusa odraslih, da razširijo dovoljen dostop do psihoaktivnih drog. V članku Dalgarno Institute se avtor strinja, da se v primeru rabe alkohola – družbeno sprejete in mnogokrat norme – prav tako zelo redko sprašujemo o »pravici do opijanja«, saj nenazadnje alkohol povzroča ogromno družbeno, zdravstveno in razvojno škodo. Če torej želimo razširiti dostopnost drog (v našem primeru konoplje), ki je še manj raziskana kot alkohol, moramo biti izjemno previdni — še posebej z vidika vpliva na otroke.

Predlog zakona o konoplji za osebno rabo v Sloveniji odpira vrata normalizaciji uporabe!

Slovenski predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo naj bi:

  • dovoljeval gojenje konoplje doma,
  • dovoljeval posedovanje velikih količin (do 150 g), in
  • dovoljeval celo brezplačno predajo med odraslimi, kar ni več osebna raba, ampak oblika distribucije.

To vse so tvegane rešitve, ki:

  • znižujejo zaznavanje tveganja pri mladostnikih,
  • povečujejo dostopnost,
  • normalizirajo uporabo, in
  • odpirajo vrata vsakdanjemu stiku otrok s konopljo v domačem okolju.

Evropska komisija je že opozorila: zakon je problematičen in neskladen s pravom EU

Zaradi pritiska slovenskih in evropskih nevladnih organizacij, številnih strokovnih opozoril in argumentirane komunikacije z in med ustanovami EU je Evropska komisija konec oktobra 2025 izdala Podrobno mnenje (»Detailed Opinion«), v katerem je ugotovila, da je predlog zakona v neskladju s pravom EU. S tem je bilo obdobje mirovanja v postopku TRIS podaljšano do 2. februarja 2026.

To pomeni, da Slovenija zakona ne sme sprejeti, dokler ne odpravi ugotovljenih neskladij s pravom EU. Toda ne glede na pravni postopek ostajata glavni vprašanji zelo preprosti:

👉 Ali je legalizacija konoplje res pot, ki varuje naše otroke in mladostnike?

👉 Ali želimo prihodnost, v kateri bodo otroci odraščali ob normalizirani rabi drog?

Predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo je predstavljen kot »svoboda posameznika«, a dejanski učinek je lahko povsem drugačen oziroma nasproten od želenega:

  • večja raba med mladimi,
  • več težav v šolah,
  • več stisk mladih in odraslih v povezavi z duševnim zdravjem, in
  • večja izpostavljenost otrok doma in v skupnosti.

V koaliciji nevladnih organizacij s področja javnega zdravja in preventive resno verjamemo, da odgovorna politika ne sme postavljati svobode odraslih nad pravico otrok do zdravega, varnega in razvojno spodbudnega okolja.

Zato pozivamo k trezni, strokovni in odgovorni razpravi o drogah v prihodnje, ki temelji na:

  • preventivi,
  • zgodnji obravnavi,
  • pomoči in podpori, in
  • zaščiti ranljivih skupin – predvsem otrok in mladostnikov.

Za konec – ali imamo izbiro?

Da – in ta je zelo jasna. Izbira ni med »prepovedjo ali svobodo«.

Izbira je med:

👉 družbo, kjer odrasli uveljavljajo pravico do uporabe drog, ali

👉 družbo, kjer otroci ohranjajo pravico do odraščanja v varnem in zdravem okolju.

Mi vemo, katera je prava pot.

Upamo, da jo bo prepoznala tudi slovenska politika.

Blog pripravil: Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip” in “Preventivna platforma”