V Reykjaviku je med 6. in 8. majem 2026 potekala mednarodna konferenca Planet Youth Conference 2026, ki je ponovno združila raziskovalce, praktike, odločevalce, predstavnike lokalnih skupnosti in organizacij iz celega sveta okoli skupnega vprašanja: kako graditi bolj zdrava, varnejša in bolj povezana okolja za otroke in mlade.
Konferenca je potekala v znamenju dolgoročnega, skupnostnega in na dokazih temelječega pristopa k preventivi, po katerem je Islandija postala globalno prepoznaven primer dobre prakse. Organizatorji so v zaključni objavi poudarili, da preventiva ne nastaja v izolaciji, temveč skozi sodelovanje, lokalne podatke, dolgoročno zavezanost in ljudi, ki jim je iskreno mar za dobrobit otrok in mladih.
Poseben poudarek letošnje konference je bil tudi na zaščiti ključnih elementov islandskega modela preventive pred vse večjimi komercialnimi pritiski alkoholne industrije. V skupnem pozivu civilne družbe so udeleženci opozorili, da uspeh islandskega modela ni nastal po naključju, temveč zaradi desetletij sistematičnega vlaganja v skupnost, družine, zdrava okolja, omejevanje dostopnosti alkohola in podporne javne politike.
“The Global Prevention Paradox”
Med govorci konference je bil tudi Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma, ki je nastopil s keynote predavanjem z naslovom:
“The Global Prevention Paradox: Why We Fund the Fire, Not the Fireproofing”.
V svojem dinamičnem, mestoma hudomušnem, a hkrati zelo kritičnem govoru je izpostavil paradoks sodobne preventive: družbe pogosto vlagajo ogromna sredstva v odzivanje na posledice različnih težav, bistveno manj pa v dolgoročno preprečevanje njihovega nastanka.
“Zelo dobri smo v gašenju požarov. Veliko slabši pa pri preprečevanju, da bi do požarov sploh prišlo,” je poudaril Košir.
Po njegovih besedah imajo krize medijsko pozornost, politično težo in vidnost, medtem ko je uspešna preventiva pogosto “nevidna”, saj se problemi preprosto ne razvijejo. Prav zato preventiva pogosto izgublja bitko za financiranje in politično podporo.
“Fast food” preventiva
Eden najbolj odmevnih delov predavanja je bil prikaz t. i. “fast food preventive” – hitrih, všečnih in pogosto neučinkovitih preventivnih pristopov, ki ustvarjajo veliko aktivnosti, a malo dolgoročnih učinkov.
Košir je skozi konkretne primere opozoril na:
- enkratna predavanja,
- zastraševalne kampanje,
- slogane tipa “Just Say No”,
- pretirano zanašanje na informiranje,
- ter uporabo zvezdnikov kot “preventivnih govorcev”.
V enem bolj humorno obarvanih trenutkov je vprašal občinstvo:
“Ali bomo zdaj v šole povabili Marilyn Mansona ali Snoop Dogga, da učita preventivo?”
Ob tem je poudaril, da dobre namere same po sebi še ne pomenijo kakovostne preventive. Preventiva mora biti ocenjevana po učinkih, ne po količini aktivnosti ali všečnosti programov.
Kaj dejansko deluje?
Pomemben del predavanja je bil namenjen tudi pristopom, za katere raziskave dosledno kažejo, da imajo dolgoročne pozitivne učinke. Košir je izpostavil predvsem:
- razvoj življenjskih in socialnih veščin,
- programe za družine,
- podporno šolsko okolje,
- skupnostne pristope,
- okoljske strategije,
- ter javne politike, ki temeljijo na dokazih.
Preventivo je opisal kot “arhitekturo”, ne kot kampanjo:
“Preventiva ni plakat. Je sistem.”
Prav zato je kot enega najboljših primerov izpostavil model Planet Youth, ki temelji na dolgoročnem delu s skupnostjo, povezovanju družin, šol, lokalnih okolij in politik ter uporabi lokalnih podatkov za načrtovanje ukrepov.
Preventina: umetna inteligenca v podporo preventivi
V drugem delu predavanja je Košir predstavil tudi razvoj specializiranega AI asistenta Preventina / PreventAdvisor, namenjenega podpori strokovnjakom, organizacijam in odločevalcem na področju preventive.
Po njegovih besedah danes problem ni več pomanjkanje dokazov, ampak predvsem težavna dostopnost in uporaba kakovostnega znanja v vsakodnevni praksi.
Preventina omogoča hitro pridobivanje strokovno preverjenih informacij in podporo pri odločanju, pri čemer ne nadomešča strokovnjakov, temveč jim pomaga sprejemati bolj informirane in učinkovite odločitve.
“Mladi si zaslužijo več kot slogane”
Predavanje je zaključil z mislijo, ki je močno odmevala med udeleženci:
“Mladi si zaslužijo več kot slogane. Zaslužijo si sisteme, ki jih zaščitijo, še preden se požar sploh začne.”
Konferenca Planet Youth 2026 je tako ponovno pokazala, da kakovostna preventiva ni vprašanje posameznih projektov ali kratkoročnih kampanj, temveč dolgoročne družbene vizije, sodelovanja in poguma za vlaganje v prihodnost otrok in mladih.