Koalicijska pogodba za obdobje 2026–2030, podpisana 21. maja 2026, odpira več pomembnih vprašanj, ki so neposredno povezana s področjem preventive, javnega zdravja, dobrobiti otrok in mladih, družinske politike, šolstva, duševnega zdravja, digitalnega okolja ter varnosti v skupnosti. Nova vlada naj bi bila predvidoma imenovana že v tem tednu, zato je zdaj primeren trenutek za strokoven in konstruktiven razmislek o tem, kako lahko napovedane usmeritve prerastejo v kakovostne, izvedljive in merljive preventivne ukrepe.
V mreži Preventivna platforma poudarjamo, da preventiva ni politična tema ene ali druge strani. Je strokovno, javnozdravstveno in razvojno vprašanje, ki zadeva vse otroke, mlade, družine, šole, lokalne skupnosti, zdravstveni in socialni sistem, nevladne organizacije ter odločevalce. Prav zato želimo tudi v novem vladnem mandatu delovati kot nevtralen, strokoven in konstruktiven sogovornik pri oblikovanju ukrepov, ki temeljijo na dokazih, dobrih praksah, kakovostni izvedbi in dolgoročnem spremljanju učinkov.
Preventiva se začne pred težavami
V Sloveniji se pogosto odzivamo šele takrat, ko so težave že jasno vidne: ko se povečajo stiske otrok in mladostnikov, ko se v šolah pojavlja nasilje, ko starši in učitelji opozarjajo na prekomerno rabo zaslonov, ko se pojavljajo posledice rabe alkohola, nikotina, konoplje ali drugih psihoaktivnih snovi, ko so strokovne službe preobremenjene in ko posledice že občutijo zdravstvo, socialno varstvo, šolstvo, policija in družine.
Preventiva pomeni, da ukrepamo prej. Ne šele takrat, ko se pojavijo posledice, temveč takrat, ko lahko še krepimo varovalne dejavnike: dobre odnose, socialne in čustvene veščine, podporno šolsko okolje, kakovostno starševstvo, vključujoče lokalne skupnosti, zdrav življenjski slog, varno digitalno okolje in odgovorne javne politike.
Napovedane prioritete novega vladnega mandata na področjih šolstva, duševnega zdravja, nasilja v šolah, družinske politike in digitalnega okolja zato razumemo kot pomembno priložnost. Hkrati pa bo odločilno, kako bodo te usmeritve prenesene v prakso. V preventivi ni dovolj, da so cilji dobro zapisani. Ključni so kakovost ukrepov, usposobljenost izvajalcev, stabilno financiranje, medsektorsko sodelovanje in spremljanje učinkov.
Šolski prostor kot eno ključnih okolij za preventivo
Šole so eno najpomembnejših okolij za preventivo. Otroci in mladostniki v njih ne pridobivajo le znanja, temveč razvijajo odnose, vrednote, navade, socialne veščine, odnos do zdravja, občutek pripadnosti in načine reševanja konfliktov. Zato je pomembno, da se ukrepi na področju nasilja v šolah, duševnega zdravja, uporabe mobilnih telefonov in podpore učiteljem ne obravnavajo ločeno, temveč kot del celovitega šolskega pristopa.
Pri preprečevanju nasilja v šolah potrebujemo več kot le odzivanje na posamezne incidente. Potrebujemo krepitev šolske klime, zgodnje prepoznavanje tveganj, kakovostne preventivne programe, usposabljanje zaposlenih, podporo svetovalnim službam, sodelovanje s starši in jasno razlikovanje med ukrepi, ki temeljijo na dokazih, ter pristopi, ki so sicer vidni, vendar imajo omejen učinek.
Podobno velja za mobilne telefone in digitalno okolje. Razumne omejitve uporabe telefonov v šolskem prostoru so lahko pomemben korak, vendar same po sebi niso dovolj. Otroci in mladostniki potrebujejo tudi digitalno pismenost, podporo pri razvoju zdravih navad, sodelovanje staršev, jasna šolska pravila ter širšo razpravo o vplivu digitalnih platform na pozornost, spanje, duševno zdravje, socialne odnose in spletno nasilje.
Duševno zdravje otrok in mladih je skupna odgovornost
Duševno zdravje otrok in mladih je ena najpomembnejših razvojnih in javnozdravstvenih tem našega časa. Dostop do strokovne pomoči je nujen, vendar duševnega zdravja ne moremo krepiti samo z obravnavami, napotitvami in kriznimi intervencijami.
Na duševno zdravje vplivajo družinski odnosi, šolsko okolje, vrstniški odnosi, socialna varnost, izpostavljenost nasilju, spanje, gibanje, digitalno okolje, raba psihoaktivnih snovi in občutek pripadnosti. Zato mora biti tudi odgovor medsektorski. Duševno zdravje otrok in mladih ni samo naloga zdravstva. Je tudi naloga šolstva, družinske politike, lokalnih skupnosti, civilne družbe, staršev in mladih samih.
Preventivna platforma bo v prihodnjem obdobju posebej opozarjala, da morajo biti ukrepi na področju duševnega zdravja povezani s kakovostno preventivo: krepitvijo varovalnih dejavnikov, zgodnjo podporo, usposabljanjem strokovnih delavcev, vključevanjem družin in izboljševanjem okolij, v katerih otroci in mladi odraščajo.
Družine potrebujejo podporo, ne le pričakovanj
Družina ostaja eno najpomembnejših okolij za zdrav razvoj otrok. Hkrati se številne družine danes soočajo z velikimi obremenitvami: časovnimi, finančnimi, vzgojnimi, čustvenimi in digitalnimi. Zato kakovostna družinska politika ne sme biti omejena zgolj na finančne ukrepe, temveč mora vključevati tudi dostopno podporo staršem in skrbnikom.
Programi za krepitev starševskih veščin, zgodnja pomoč družinam, podpora družinam v stiski, preprečevanje nasilja v družini in krepitev odnosov so pomemben del preventive. Pri tem je ključno, da so programi nestigmatizirajoči, dostopni, strokovno zasnovani in dolgoročno financirani.
Preventivna platforma bo v novem mandatu zagovarjala, da se družinska preventiva prepozna kot ena ključnih naložb v zdravje, varnost in dobrobit otrok ter mladih.
Alkohol, tobak, nikotin, konoplja in druge droge: preventiva mora ostati v ospredju
Čeprav se javne razprave o psihoaktivnih snoveh pogosto osredotočijo na zdravljenje, kaznovanje ali regulacijo posameznih substanc, je z vidika javnega zdravja ključno, da preventiva ostane v ospredju. Slovenija potrebuje celovit pristop k preprečevanju rabe alkohola, tobaka, nikotinskih izdelkov, konoplje in drugih drog, zlasti med otroki in mladimi.
Pri tem zgolj informiranje ni dovolj. Preventivna znanost jasno kaže, da moramo spreminjati tudi okolje: dostopnost, cene, oglaševanje, družbene norme, vrstniške in družinske dejavnike, lokalne prakse ter kakovost programov v šolah in skupnostih. Posebej pomembno je, da otroci in mladi ne odraščajo v okolju, kjer so tvegani izdelki in vedenja normalizirani, komercialno promovirani ali predstavljeni kot neškodljivi.
Preventivna platforma bo tudi v novem mandatu zagovarjala politike, ki ščitijo zdravje otrok in mladih, zmanjšujejo vpliv komercialnih interesov na javno zdravje ter podpirajo dokazano učinkovite preventivne pristope.
Nevladne organizacije kot strokovni partnerji
Nevladne organizacije na področju javnega zdravja, preventive, mladine, družine, socialnega varstva in izobraževanja imamo pomembno vlogo pri povezovanju stroke, prakse in skupnosti. Pogosto delujemo tam, kjer se potrebe ljudi pokažejo najprej: v šolah, lokalnih okoljih, med starši, mladimi in strokovnimi delavci.
V mreži Preventivna platforma podpiramo transparentnost, kakovost, odgovornost in spremljanje učinkov javno financiranih programov. Hkrati pa poudarjamo, da stabilno in strokovno podprto delovanje nevladnih organizacij ni strošek, temveč naložba v boljše javne politike, večjo dostopnost podpore in bolj povezane skupnosti.
Civilna družba lahko pomembno prispeva k oblikovanju, izvajanju in spremljanju ukrepov, če je vključena pravočasno, vsebinsko in kot strokovni partner.
Od političnih zavez k merljivim rezultatom
Koalicijska pogodba je programski okvir. Pravi preizkus pride šele pri pripravi zakonodaje, strategij, akcijskih načrtov, proračunov, razpisov in izvedbe na terenu. Na področju preventive je ta prehod še posebej pomemben.
Dobro zapisani cilji lahko ostanejo le načelne usmeritve, če niso podprti s kakovostnimi ukrepi, strokovnimi standardi, usposobljenimi izvajalci, stabilnim financiranjem in evalvacijo. Zato bo ena ključnih nalog Preventivne platforme v novem mandatu spremljanje, ali se napovedane prioritete dejansko uresničujejo na način, ki prispeva k boljšemu zdravju, večji varnosti in večji dobrobiti otrok, mladih, družin in skupnosti.
Preventivna platforma bo skozi celoten mandat redno spremljala izvajanje izpostavljenih prioritet na področju preventive. Posebno pozornost bomo namenjali ukrepom na področju duševnega zdravja otrok in mladih, preprečevanja nasilja v šolah, digitalne dobrobiti, družinske preventive, preprečevanja rabe alkohola, tobaka, nikotina, konoplje in drugih drog, kakovosti preventivnih programov ter vključevanja stroke in civilne družbe v oblikovanje javnih politik.
Naše spremljanje ne bo namenjeno političnemu opredeljevanju, temveč strokovni presoji: kaj je bilo obljubljeno, kaj je bilo izvedeno, kako kakovostno je bilo izvedeno in kakšne učinke lahko pričakujemo.
Naša ponudba novim odločevalcem
Mreža Preventivna platforma je pripravljena sodelovati z vsemi pristojnimi resorji, javnimi ustanovami, lokalnimi skupnostmi, šolami, strokovnimi organizacijami in nevladnimi organizacijami, ki želijo prispevati k bolj kakovostni preventivi v Sloveniji.
Naša vloga je lahko predvsem v:
- pripravi strokovnih izhodišč in priporočil,
- povezovanju domačih in mednarodnih dokazov,
- razširjanju dobrih praks,
- usposabljanju strokovnih delavcev,
- podpori lokalnim okoljem,
- spremljanju kakovosti preventivnih ukrepov,
- zagovarjanju politik, ki ščitijo otroke, mlade, družine in javno zdravje.
Preventiva ni hitra rešitev in njeni rezultati niso vedno vidni čez noč. Vendar so dolgoročno izjemno pomembni: manj nasilja, manj stisk, manj tveganega vedenja, boljši odnosi, bolj zdravi otroci in mladostniki ter bolj odporne skupnosti.
Zato želimo v novem vladnem mandatu prispevati k skupnemu iskanju rešitev, ki bodo strokovne, izvedljive, merljive in usmerjene v dobrobit ljudi. Preventiva ni politična izbira. Je skupna odgovornost.
Pripravil: Matej Košir, vodja mreže Preventivna platforma in direktor Inštituta “Utrip”