Danes (v sredo, 27. maja 2026) je v oddaji Studio ob 17h na 1. programu Radia Slovenija potekala razprava o alkoholu, njegovih posledicah za posameznike, družine in družbo ter o tem, zakaj v Sloveniji kljub znanju, podatkom in izkušnjam še vedno ne naredimo dovolj za zmanjševanje škode, povezane z alkoholom.
Med gosti oddaje je sodeloval tudi Matej Košir z Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in mreže Preventivna platforma. V oddaji so sodelovale še dr. Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje, dr. Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana, in Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika.
Oddaja je bila posebna tudi zato, ker je bila to zadnja oddaja novinarke Helene Lovinčič pred njeno upokojitvijo. Ob tem se ji iskreno zahvaljujemo za dolgoletno odpiranje pomembnih družbenih in javnozdravstvenih tem ter za prostor, ki ga je v svojih oddajah namenjala strokovnim, poglobljenim in pogosto zahtevnim razpravam.
V razpravi je bilo poudarjeno, da alkohol v Sloveniji še vedno prepogosto obravnavamo predvsem kot stvar osebne izbire, navade ali tradicije. Vendar preventivna znanost kaže, da se vedenje ljudi oblikuje v okolju: skozi dostopnost alkohola, cene, oglaševanje, družbene norme, družinske vzorce, vrstniški pritisk, digitalno okolje in politične odločitve.
Če želimo zmanjšati škodo zaradi alkohola, ne moremo odgovornosti prelagati zgolj na posameznika. Potrebujemo okolje, v katerem je bolj zdrava izbira tudi lažja izbira.
Kaj pri alkoholu delamo narobe?
Ena ključnih težav je, da se v Sloveniji prepogosto zanašamo na ukrepe, ki so vidni, všečni in politično udobni, vendar imajo omejen učinek. To so predvsem enkratne kampanje, opozorila, predavanja in splošni pozivi k “odgovornemu pitju”. Takšni pristopi lahko povečajo ozaveščenost, vendar sami po sebi praviloma ne spremenijo globoko zakoreninjenih vzorcev rabe alkohola.
Kot opozarja tudi knjiga Prevention Gone Wrong, je ena največjih napak v preventivi prav ta, da vztrajamo pri pristopih, ki se dobro slišijo, vendar ne spreminjajo pogojev, v katerih ljudje sprejemajo odločitve.
Pri alkoholu to pomeni, da mladim pogosto govorimo, naj ne uporabljajo alkohola oziroma naj “pijejo odgovorno”, hkrati pa jim kot družba sporočamo, da je alkohol normalen del praznovanj, športa, sprostitve, druženja, uspeha in odraslosti. To je protislovno sporočilo, ki ga mladi zelo dobro zaznajo.
Alkoholna industrija ne more biti nevtralen partner javnega zdravja
V oddaji je bilo izpostavljeno tudi vprašanje alkoholne industrije. Ta se zelo dobro prilagaja času: prek digitalnega marketinga, sponzorstev, športnih in kulturnih dogodkov, vplivnežev, embalaže, “lifestyle” sporočil in izdelkov, ki alkohol povezujejo z zabavo, prestižem, sproščenostjo ali pripadnostjo.
Pri tem obstaja temeljni konflikt interesov. Alkoholna industrija ima sicer legitimen poslovni interes – prodati čim več svojih izdelkov. Javno zdravje pa ima nasproten cilj: zmanjšati škodo zaradi alkohola. Zato alkoholna industrija ne more biti nevtralen oblikovalec alkoholne politike.
To ne pomeni moraliziranja ali stigmatizacije ljudi, ki uporabljajo alkohol. Pomeni pa, da morajo imeti pri oblikovanju politik prednost zdravje, otroci, mladi, družine, skupnosti in dokazi – ne komercialni interesi.
Potrebujemo več političnega poguma
Slovenija na področju alkohola ne trpi zaradi pomanjkanja znanja. Imamo podatke, strokovnjake, mednarodne izkušnje in jasna priporočila. Manjka pa politična volja za ukrepe, ki dokazano zmanjšujejo škodo, vendar so pogosto manj priljubljeni ali se dotikajo močnih interesov.
Med takšne ukrepe spadajo strožje omejevanje oglaševanja in sponzorstev, učinkovitejša cenovna in trošarinska politika, manjša dostopnost alkohola, doslednejši nadzor prodaje mladoletnim, učinkovitejši ukrepi v prometu, zgodnje prepoznavanje tveganega pitja ter kakovostna podpora posameznikom in družinam.
Dobra alkoholna politika ni politika prepovedi, temveč politika odgovornosti. Njeno izhodišče ni kaznovanje ljudi, ampak preventiva, zmanjševanje tveganj in škode ter ustvarjanje okolja, v katerem otroci in mladi ne odraščajo v stalni normalizaciji alkohola.
Preventiva ni moraliziranje – preventiva je urejanje okolja
Eden ključnih poudarkov Preventivne platforme je, da učinkovita preventiva ne temelji na strahu, moraliziranju ali krivdi. Temelji na dokazih, kakovostnih programih, dolgoročnem delu, usposobljenih izvajalcih, podpornih okoljih in javnih politikah, ki zmanjšujejo tveganja.
Pri alkoholu to pomeni, da moramo manj spraševati samo “zakaj ljudje pijejo alkohol?” in večkrat vprašati: “kakšno okolje smo ustvarili, da je raba alkohola tako dostopna, poceni, sprejemljiva in pričakovana?”
Če želimo resne spremembe, moramo preseči logiko, da bo več informacij samo po sebi spremenilo vedenje. Potrebujemo celovit pristop: od družin, šol in lokalnih skupnosti do zakonodaje, cen, oglaševanja in politične odgovornosti.
Zahvala Heleni Lovinčič
Ob koncu se iskreno zahvaljujemo novinarki Heleni Lovinčič za dolgoletno profesionalno, poglobljeno in družbeno odgovorno novinarsko delo. Oddaja Studio ob 17h je bila pogosto prostor za teme, ki zahtevajo več kot kratke izjave in površinske razprave.
Prav javnozdravstvene teme, kot je alkohol, potrebujejo takšen prostor: miren, strokoven, kritičen in človeški. Hvala za vsa leta odpiranja pomembnih vprašanj.
Posnetek oddaje je dostopen tukaj:
https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175224791