Ljubljana, 4. februar 2023 – Ob obeleževanju svetovnega dneva raka (4. februarja) nevladne organizacije s področja javnega zdravja, povezane v Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni, pristojne ustanove (zlasti Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje) ponovno pozivajo k strožjim ukrepom na področju alkohola ter večjemu vlaganju v kakovostno preventivo, ki temelji na znanstvenih dokazih. Alkohol spada med glavne dejavnike tveganja za nastanek raka, ozaveščenost ljudi in odziv politike na ta problem pa sta še vedno nezadostna.
Obenem pa danes tudi v Sloveniji začenjamo z mednarodno kampanjo globalne nevladne organizacije Movendi International (https://www.loud4change.movendi.ngo/).
Razlog? Zaradi raka, ki ga povzroča alkohol, v Evropi vsako leto umre 80.000 ljudi. Na svetu vsako leto za rakom zaradi alkohola zboli 740.000 ljudi. Alkoholne pijače neposredno povzročajo vsaj 7 vrst raka, kot so rak debelega črevesa in danke, rak ustne votline in žrela, grla, požiralnika, jeter in dojk (pri ženskah).
Pred kratkim je izšla nova (tretja) izdaja knjige “Alcohol: No Ordinary Commodity”, ki spada med obvezno čtivo vseh, ki delujemo na področju alkohola in alkoholne politike.
S pomočjo finančne podpore nekaterih mednarodnih organizacij (npr. ICARA, SSA idr.) je tokratna izdaja
na voljo tudi brezplačno v PDF formatu
Ljubljana, 30. avgust 2022 – Zlasti v teh postepidemičnih časih je socialno in čustveno učenje ključno, s tem pa tudi socialne in čustvene kompetence otrok in mladostnikov. Med te kompetence zagotovo spada tudi empatija. Projekt »Empatija za otroke« (»Empathy for Children«), katerega namen je vsem učencem in učenkam zagotoviti najboljše priložnosti za vsestranski razvoj in učenje skozi empatijo. Metodologije temeljijo na načelu diferenciranega poučevanja in učenja in smo jih razvili v sodelovanju s priznano dansko pedagoginjo Iben Dissing Sandahl. Poučevanje je bilo organizirano tako, da smo razvojno okrepili interese posameznega učenca prek skupnih izkušenj in situacij ter jim zagotovili znanje in veščine, s katerimi se lahko pripravijo na sodelovanje pri opravljanju nalog. Vse to je bilo namenjeno razvoju ozaveščenosti učencev, domišljije in zaupanja v lastne (z)možnosti in ozadja, tako da so lahko zavezani k opravljanju nalog in sledenju ciljev ter želijo v tej smeri ukrepati.
Vsi rezultati in gradiva skupaj z obsežnimi informacijami glede izvajanja in rezultatov ter smernicami in orodji so brezplačno na voljo za prenos na spletnem mestu projekta (www.empathy4children.com).
Radi bi se zahvalili vsem, ki so sodelovali v projektu, da smo lahko dosegli tako spodbudne rezultate. Nekatere ključne rezultate projekta bomo tudi v prihodnje vgrajevali v naše programe na področju socialnega in čustvenega učenja ter vas o vseh aktivnostih na to temo redno obveščali na spletni strani programa »Preventivna platforma« (www.preventivna-platforma.si).
Če želite več informacij o implementaciji metodologije na področju empatije, se obrnite na svojega regionalnega partnerja. Za Slovenijo smo to na Inštitutu »Utrip« (www.institut-utrip.si).
Kaj pravi znanost o nasvetih staršem in skrbnikom glede ključnih (otrokovih) veščin na področju socialnega in čustvenega učenja?
Borovnica, 26. junija 2022 – V sklopu obeleževanja svetovnega dne na področju drog (“World Drug Day”) začenjamo z drugim delom preventivne kampanje na področju socialnega in čustvenega učenja »Znanost o veščinah« (v originalu »The Science of Skills«) v sklopu širše preventivne kampanje »Najprej poslušaj« (»Listen First«). Kampanjo izvajamo v sodelovanju z Uradom OZN za droge in kriminal (UNODC), s katerimi smo pripravili vrsto novih uporabnih gradiv (npr. letakov, naknadno pa bomo pripravili tudi nekaj video vsebin) z nasveti za starše in skrbnike, zlasti z vidika ključnih (otrokovih) veščin na področju socialnega in čustvenega učenja.
Gradiva kampanje »Najprej poslušaj«, ki jih je izdal UNODC, podpirajo razvoj otrok, da bodo zrasli v srečne in uspešne osebe v svojih skupnostih. Otroci, ki razvijajo veščine socialnega in čustvenega učenja ter življenjske veščine, lažje krmarijo skozi vsakodnevno življenje in izzive. Gradiva so del učinkovitih in na dokazih temelječih pristopov v preventivi na področju uporabe alkohola, tobaka in drugih drog.
Hvaležnost, lastnost biti hvaležen, pomeni ceniti (nematerialistične) vidike življenja ter pripravljenost priznati, da imajo tudi drugi vlogo pri našem čustvenem počutju. To je čustvo, ki je močno povezano z duševnim zdravjem, zadovoljstvom z življenjem, optimizmom, samopodobo, družbenimi odnosi in srečo, ki traja vse življenje. Je bistvena veščina pri doseganju samozavedanja in samokontrole.
Sočutje prispeva k prijaznosti in je ključnega pomena pri ohranjanju in gradnji družbenih odnosov ter razvijanju družbene zavesti. Čeprav je sočutje tesno povezano z empatijo (sposobnostjo vživljanja v občutke drugih), je sočutje želja po ukrepanju, da preprečimo trpljenje drugih ljudi, ko se soočimo z njim. Je bistvena veščina pri doseganju samozavedanja in samokontrole.
Samozavest pomeni, da imamo realističen, notranji občutek svojih zmožnosti. Zaupanje vase in v svoje sposobnosti je ključnega pomena za obvladovanje čustvenih izzivov in uspeh pri doseganju ciljev v življenju. Zdrava mera samozavesti je bistvenega pomena za duševno zdravje in uspeh, hkrati pa izboljšuje sprejemanje odločitev in odpornost. Ključ do samozavesti je samozavedanje, da si dovolimo doživeti in razmišljati tudi o najbolj neprijetnih čustvih.
Kot “motor učnega uspeha”, je radovednost pristna želja po znanju in motivacija za aktivno iskanje novih informacij. Radovednost poganja učenje in motivacijo, spodbuja empatijo in pomaga pri kritičnem razmišljanju, odločanju in veščinah odnosov ter je ključna za zadovoljstvo z življenjem in zdravje.
Empatija je sposobnost razumevanja in soočanja s čustvi drugih. Omogoča nam, da vidimo stvari z vidika drugega in ne zgolj iz lastne perspektive. Je ključna veščina, ki omogoča družbene in poklicne odnose, razvija samozavedanje in prispeva k pravičnemu in mirnemu svetu. Empatija je potrebna za izražanje sočutja (tj. motivacija za ukrepanje ob trpljenju drugih ljudi).
Iskrenost, govorjenje in ravnanje po resnici, je več kot le ne lagati, zavajati, krasti ali goljufati. Vključuje izkazovanje spoštovanja do drugih ter integriteto in samozavedanje. Iskrenost je temelj zaupanja in ključna v družbenih odnosih; daje nam upanje, zaupanje, sočutje in izboljšuje odločanje.
Upanje je realističen, a optimističen odnos ali stanje duha, prepričanje, da je pozitivna sprememba možna, ter pomeni pripravljenost za postavljanje in aktivno doseganje ciljev. Imeti upanje je ključnega pomena pri postavljanju ciljev in odločanju (samokontroli), izboljšuje družbene odnose in druge dosežke, kot sta šolski in delovni uspeh. Upanje je bistveno za doseganje zadovoljstva z življenjem, vključno z duševnim in telesnim zdravjem.
Integriteta je praksa, ki pomeni biti iskren, spoštljiv, držati se skupnih vrednot in dosledno sprejemati pozitivnih odločitev – tudi če nas nihče drug ne gleda ali posluša. Medtem ko se iskrenost nanaša na dejanje resnicoljubnosti, je integriteta dejanje spoštovanja načel. Delovanje z integriteto ima številne osebne, družbene in poklicne koristi.
Motivacija, ki jo pogosto poganja radovednost, je tisto, kar nas žene naprej v življenju. Spodbuja nas k učenju in izpopolnjevanju ter postavljanju in doseganju ciljev. Čustveno inteligentne ljudi za doseganje notranjih ciljev pogosto notranje motivira sama naloga in ne zunanje nagrade, kot so denar, pohvale ali izogibanje kazni (zunanja motivacija).
Spoštovati, razmišljati in delovati pozitivno do drugih in sebe (samospoštovanje), pomeni skrbeti za to, kako naša dejanja vplivajo na druge, biti vključujoč in sprejemati druge takšne, kot so, tudi če so drugačni. Spoštovanje se začne z zaupanjem in je povezano z empatijo, sočutjem, integriteto in iskrenostjo.
Konec tega tedna, 26. junija, obeležujemo mednarodni dan boja proti zlorabi drog, ki nas med drugim opominja na vlogo preventive v javnem zdravju. V Sloveniji se lahko na tem področju pohvalimo z vrhunskimi strokovnjaki v svetovnem merilu. Od leta 2006 pri nas deluje Inštitut za raziskave in razvoj Utrip, ki ga skupaj vodita Sanela Talić in Matej Košir. Leta 2020 sta za svoj doprinos k preventivni znanosti in raziskovanju prejela prestižno mednarodno nagrado, ki jo podeljuje Odbor za nagrade in priznanja ameriškega združenja za raziskave v preventivi. »Nagrada je primerljiva z oskarjem za tujejezični film,« se pošali Matej Košir, ki obenem ne skriva ponosa, da je slovensko delo v preventivni znanosti stalno in nedvoumno prepoznano v kar najširši mednarodni strokovni javnosti.
Sanela Talić in Matej Košir (Foto: Osebni arhiv)
»Pri nas se s preventivo in zagovorništvom ukvarjamo celostno in ažurno; ne zanimajo nas enkratni ad hoc dogodki, ampak strateška in strukturirana kakovostna preventiva,« pravi Matej Košir. »Preventiva je zelo živa panoga, konstantno moramo biti na preži za novimi informacijami, se udeleževati mednarodnih konferenc in spremljati področje, da lahko tudi druge strokovnjake v Sloveniji bogatimo z znanjem in informacijami, ki jih imamo.«
Dodaja, da celostna preventiva pomeni, da se pri delu ne osredotočajo samo na delo z eno ciljno skupino, recimo z otroki ali mladostniki, ter z enim področjem fizičnega zdravja, recimo odvisnostjo od drog, pač pa svoje napore vlagajo predvsem v celostno mobilizacijo lokalnih skupnosti.
»Lokalne skupnosti spodbujamo, da izgradijo preventivni sistem, kjer bodo vsi deležniki sodelovali kot ekipa: zdravstveni dom, center za socialno delo, občina, policija, šole, vrtci, starši, skratka vsi, ki imajo v preventivi kaj prispevati,« pojasnjuje Matej Košir. »Nekje gre lažje, nekje težje; soočamo se z različnimi izzivi. Vedno znova pa ponavljamo: kdorkoli se želi ukvarjati s preventivo, mora biti pri tem sistematičen. V šolah pogosto opažamo, da na hitro organizirajo eno ali dve predavanji s področja preventive in naredijo kljukico. Nato pa se čudijo, ker ni rezultatov …«
Duševno zdravje …
Sanela Talić in Matej Košir poudarjata, da v njuni organizaciji že ves čas epidemije opozarjajo Ministrstvo za zdravje in ostale deležnike, da morajo med svoje prioritete nujno postaviti duševno zdravje.
»Tukaj pa je izjemno pomembno vprašanje, kaj lahko naredimo na področju preventive. Družine moramo podpreti s preventivnimi programi, ki jim bodo pomagali prebroditi stresne situacije; da se bodo znali najti, komunicirati, živeti skupaj v enem gospodinjstvu, tudi stisnjeni skupaj v majhna stanovanja po 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Staršem je treba pomagati, da otroke vzgajajo njihovim letom primerno in z učinkovitimi metodami, še posebej pa je pomembno, da v šolski prostor vpeljemo socialno in čustveno učenje.«
Talić in Košir poudarjata, da v slovenskih šolah nimamo ustreznega pristopa do socialnih in čustvenih veščin. »V teoriji sicer trdimo, da imamo v učnih načrtih marsikaj, ko pa mi vprašamo šole in tamkajšnje strokovne delavce, kaj počnejo na tem področju, rečejo, hja, na papirju imamo marsikaj, tudi zastavo, da smo zdrava šola … Ampak v praksi delajo zelo malo. Opažamo, da prihaja v mnogih šolah do velikanskih težav v komunikaciji že na ravni učiteljev med seboj, da nimajo razčiščenih odnosov, kaj šele v komunikaciji s starši, učenkami, učenci in ostalimi deležniki.«
»Že od začetka epidemije opozarjamo, da bodo sekundarne posledice epidemije bistveno hujše od primarnih. Duševno zdravje je najbolj na udaru. Seveda je pomembno, da se najprej osredotočamo na otroke in mlade, saj so najbolj ranljivi, a ne smemo zanemariti odrasle populacije. Številke gredo v nebo: pri porabi alkohola, pri stresu, anksioznosti, izgorelosti … Vse te problematike s področja duševnega zdravja so že zdaj na udaru, v naslednjih letih pa bodo še bistveno bolj udarile na plano,« opozarjata Sanela Talić in Matej Košir.
… v koalicijsko pogodbo
Matej Košir pravi, da je eden najtežjih zalogajev v Sloveniji naš odnos do alkohola. »Vedno znova skušamo uvajati spremembe na področju politike do alkohola, a je to pri nas izjemno težko. Ljudje so alkoholu preprosto naklonjeni in zato spremembe na tem področju ne dobijo politične podpore …«
»S svojimi aktivnostmi skušamo spodbujati najpomembnejše deležnike, da o preventivi razmišljajo bistveno širše kot do zdaj in da širše dimenzije zdravja enakomerno vključijo v svoje politike, ukrepe in financiranja, vključno s financiranjem nevladnih organizacij, ki smo na področju preventive v zdravju pogosto ključno gibalo sprememb na bolje. Na mednarodni ravni si zelo prizadevamo, da bi preventivo usmerjali širše kot zgolj v fizično zdravje; manjka socialnega in čustvenega učenja, manjka duševnega zdravja, pa zdravja pri delu, tu je še duhovno zdravje, intelektualno zdravje …«
Pri »Utripu« ugotavljajo, da se je z novo vlado v Sloveniji nekaj vendarle premaknilo na bolje. »Nekaj od naših zahtev je celo našlo pot v novo koalicijsko pogodbo, tako da vsaj na papirju kaže, da bodo fokusi nove vlade tudi duševno zdravje Slovencev, alkohol in droge. Praktično prvič v zgodovini so te teme prišle v koalicijsko pogodbo, kar je z vidika zagovorništva zelo dober podatek. Vedno znova jih bomo lahko opozarjali: to ni nekaj, kar smo si izmislili nevladniki, ampak je zaveza, ki ste si jo sami zapisali v koalicijsko pogodbo. Akutnih tem na področju preventive je ogromno in dela nam gotovo še kmalu ne bo zmanjkalo,« pravita Sanela Talić in Matej Košir.
V Madridu smo se med 28. in 29. aprilom 2022 srečali predstavniki in predstavnice šestih partnerskih organizacij iz šestih držav EU (Španije, Portugalske, Češke, Nizozemske, Nemčije in Slovenije), ki sodelujejo v drugi fazi projekta ‘Learn Addiction’.
V prvi fazi projekta (od novembra 2019 do oktobra 2021) smo razvili prvo odprto in večjezično izobraževalno e-platformo za strokovnjake s področja zasvojenosti.
Platforma vključuje štiri module e-učenja na sledeče teme:
1) vedenjske zasvojenosti,
2) zasvojenosti pri mladih,
3) vidik spola pri preventivi, intervencijah in zdravljenju zasvojenosti in
4) Evropski standardi kakovosti na področju preprečevanja uporabe drog. Platforma je dostopna v sedmih jezikih (slovenščini, angleščini, španščini, romunščini, portugalščini, češčini in francoščini) na povezavi www.learnaddiction.eu.
Na konferenci o kroničnih nenalezljivih boleznih (KNB) in preventivnih ukrepih v času covida-19 so se združili predstavniki različnih nevladnih organizacij s področja zdravja, kot so na primer Društvo za srce, Inštitut za raziskave in razvoj UTRIP ter Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK), ter predstavniki centrov za krepitev zdravja in centrov za socialno delo po Sloveniji.
Namen konference je bil združiti predstavnike nevladnih organizacij in ključne deležnike na področju KNB ter spodbuditi razpravo o vplivih na nastanek bolezni in celovitih preventivnih ukrepih v času covida-19.Na situacijo, povezano s KNB, je namreč v veliki meri vplivala tudi pandemija, saj se je med njo še okrepil vpliv na glavne dejavnike tveganja za nastanek bolezni, kot sta na primer telesna neaktivnost in nezdrava prehrana. Meritve v okviru spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok SLOfit po preklicu epidemije covida-19 na primer kažejo največji upad gibalne učinkovitosti otrok in največji porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja.
Obdobje pandemije pa je zaznamovala tudi povečana raba alkoholnih pijač in prepovedanih drog. V Sloveniji namreč kar od 7,8 do 13,9 % ljudi pije več kot v času pred covidom-19. Četrtina znanih uporabnikov drog v Sloveniji je v času pandemije poročala, da je po prepovedanih drogah posegla večkrat kot prej. Med pandemijo covida-19 je bila poročana predvsem večja uporaba substanc, ki se uporabnikom zdijo bolj primerne za uporabo doma.
Ob tem je Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj UTRIP, ki vodi tudi program s področja zdravja “Preventivna platforma”, povedal: “Alkoholna industrija se je izredno hitro prilagodila novim razmeram in situacijo s pridom izkoristila ter potrošnikom ponudila veliko rešitev, s katerimi so okrepili marketinške prijeme in dostavne storitve ter se s tem izognili ukrepom glede prepovedi osebnega prevzema alkoholnih pijač.”
Pandemija bo zelo verjetno imela kratkoročne in dolgoročne posledice tudi na kadilsko vedenje. Kajenje je pomemben dejavnik tveganja za številne KNB, med drugim tudi kronično obstruktivno pljučno bolezen in cel nabor različnih vrst raka.
Neža Polh, strokovna sodelavka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, je med svojo predstavitvijo izpostavila zaskrbljujoč podatek, da lahko “tobaku pripišemo kar vsako četrto smrt zaradi raka in vsako tretjo prezgodnjo smrt zaradi bolezni srca in ožilja.”
Področje onkologije je bilo sicer med pandemijo eno izmed najmanj prizadetih, saj so storitve in dostop do njih tesno povezane s prognozo bolezni. Kljub upadu števila novih primerov raka v prvih valovih pandemije se je situacija kasneje stabilizirala, delo preventivnih programov pa nadaljevalo brez večjih prekinitev.
O smrtih zaradi srčno-žilnih bolezni je spregovorila tudi Nataša Jan, direktorica in vodja projektov pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je poudarila številne probleme, s katerimi so se bolniki in zdravstvo soočali med pandemijo covida-19. Izpostavila je predvsem zamude pri obravnavi napredovalih srčno-žilnih bolezni, ki zahtevajo bolnišnične posege, ter povečano število prepozno odkritih srčnih infarktov in možganskih kapi.
Pandemija je še povečala stisko ljudi, saj so ukrepi za preprečevanje širjenja okužb močno posegli v našo dnevno rutino. Katja Čič, strokovna sodelavka Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni, se je v svoji predstavitvi dotaknila predvsem stresa in drugih vplivov na duševno zdravje. “Med pandemijo se je povečala stopnja anksioznosti, več ljudi doživlja simptome depresije, pri mladih pa visoka stopnja samomorilnih misli zahteva urgentne rešitve,” je dodala.
Zelo majhen delež ljudi ob težavah z duševnim zdravjem dejansko poišče strokovno pomoč ali podporo izven kroga bližjih. Zanimiv pa je tudi podatek, da, kljub temu da posledice covida-19 kot bolezni vplivajo predvsem na starejše generacije, posledice ukrepov in situacije, ki jo je covid-19 prinesel v družbo, v veliko večji meri doživljajo mladi in zato tudi občutijo več sprememb v svojem duševnem zdravju.
Omenila je tudi vpliv podnebnih sprememb na nastanek KNB. Slednje vplivajo predvsem na nastanek rakavih obolenj, srčno-žilnih bolezni ter bolezni dihal, predvsem zaradi onesnaženosti zraka ter uporabe različnih kemikalij. Podnebne spremembe pa lahko prizadenejo tudi duševno zdravje. V zadnjem času se je oblikovala nova motnja, imenovana podnebna anksioznost oziroma ekološka tesnoba, ki nastane zaradi strahov, kaj se bo v prihodnosti zgodilo z našim planetom. Pri tem je Katja Čič poudarila, da gre za težavo, ki je vedno pogostejša in jo beležimo predvsem med mlajšimi generacijami.
V drugem delu konference je bilo več pozornosti namenjene predvsem sodelovanju med nevladnimi organizacijami ter boljši pripravi na morebitne podobne krizne situacije v prihodnosti.
K procesu okrevanja lahko namreč pomembno prispevajo tudi nevladne organizacije – s svojim delom, projekti in drugimi iniciativami lahko razbremenijo trenutni zdravstveni sistem, se vpletejo in podprejo trajnostne spremembe ter okrepijo medsebojno sodelovanje za maksimalen učinek.
Udeleženci so poudarili, da precejšen zalogaj preventivnih in osveščevalnih dejavnosti sloni ravno na njih, pri čemer pogrešajo več sodelovanja in podpore ter rednega komuniciranja in sodelovanja med odločevalci in nevladniki. Med širšo publiko manjka tudi zavedanje o vseh podpornih storitvah, ki so jim na voljo, zato organizacije poudarjajo pomembnost sodelovanja z zdravstvenim sektorjem ter integriranega pristopa.
Nevladne organizacije so med posvetom izpostavile tudi potrebo po dodatnih gradivih, ki bi jih lahko uporabile za ozaveščanje svoje ciljne publike. V tem primeru jim bo v pomoč tudi publikacija o KNB in dejavnikih tveganja v času covida-19, ki jo je ob tej priložnosti izdalo Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni in bo širši javnosti dostopna v prihodnjih dneh.
Dodatne informacije: Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni e-mail: info@sncda.si spletna stran: www.sncda.si
Vljudno vas vabimo, da se udeležite odličnega webinarja, ki ga organiziramo v sklopu 10. slovenskih preventivnih dni, in sicer v torek, 1. februarja 2022 med 17. in 18. uro na platformi ZOOM.
Webinar bo potekal v angleškem jeziku, imeli pa boste priložnost zastaviti tudi vprašanja ali razpravljati o vsebini predavanja.
Tokrat bo z nami dr. Michael P. O’Donnell z Art & Science of Health Promotion Institute (ZDA). Dr. O’Donnell je avtor koncepta optimalnega zdravja (2009), ki predstavlja enega od pomembnejših mejnikov sodobne preventive in promocije zdravja v svetu. Več o njem in njegovem delu najdete tule: https://www.artsciencehpi.com/.
Njegovo predavanje je namenjeno strokovnjakom na področju preventive in promocije zdravja, znanstvenikom in raziskovalcem, upravam podjetij, visokim vladnim uradnikom in drugim javnim uslužbencem, lokalnim skupnostim idr.
Poudarek predavanja bo zlasti na ustvarjanju ekosistemov, ki izboljšujejo zdrav življenjski slog, hkrati z zagotavljanjem dovoljšnjega odmerka na dokazih utemeljenih preventivnih strategij za spremembo z zdravjem povezanega vedenja. Predavanje bo vključevalo tudi kratek pregled teoretičnih in empiričnih temeljev ter praktičnih izkušenj predavatelja v ZDA.
Po prijavi boste prejeli elektronsko sporočilo, ki bo vsebovalo vse potrebne informacije za udeležbo na webinarju. Za več informacij nam lahko pišete na info@institut-utrip.si.
Mreža “Preventivna platforma” bo v četrtek, 16. in petek 17. decembra 2021 med 9. in 12. uro organizirala že 10. (virtualne) slovenske preventivne dneve na aktualno temo “Izzivi preventive v postepidemičnih časih”.
Ob trenutnih razmerah in omejitvah zaradi pandemije in bolezni COVID-19 moramo tudi letošnji dogodek organizirati prek spletne (Zoom) platforme. V mesecu januarju 2022 bomo organizirali še nekaj drugih spremljajočih virtualnih dogodkov (npr. delavnic domačih in predavanj tujih gostov).
Potrjeni predavatelji in predavateljice:
doc. dr. Ana Bogdan Zupančič, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
Ciril Klajnšček, Rdeči križ Slovenije
Lea Avguštin, Zavod RS za šolstvo, Šola za ravnatelje
Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip”
Prijavite se lahko prek registracije na Zoom platformi, kjer takoj prejmete tudi povezavo na dogodek (prijaviti se morate za vsak dan posebej!):
Spremljajte novice o dogodku na: www.preventivna-platforma.si in na družbenih omrežjih mreže “Preventivna platforma”.
Več informacij in okvirni program (vsebina dogodka) v priponki. Prosimo vas tudi, da informacijo o dogodku razširite prek svojih kanalov, spletnih strani in družbenih omrežij. Hvala!
Vljudno vabljeni!
Vsebine iz “Izzivi preventive v postepidemičnih časih”
V letu 2020 je svetovna pandemija povzročila težave na področju zaposlovanja, predvsem zaposlovanja mladih. Zmanjšanje celotnega delovno aktivnega prebivalstva je bilo med leti 2019 in 2020 1,1 %, v enakem obdobju pa se je število delovno aktivnih mladih zmanjšalo za 5,9 %.[1] Stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2020 v večini regij najvišja v starostni skupini med 15 in 24 let. V povprečju je bilo brezposelnih kar 17 % delovno aktivnih oseb iz omenjene populacije. Vidne so tudi razlike med deležem zaposlenih mladih v današnjem času v primerjavi iz časa osamosvojitve leta 1991. Najbolj očitna razlika je pri 25-letnikih, saj je v tej starostni skupini zaposlenih le 55,4 % mladih v primerjavi z 82,2 % leta 1991.[2]
Tako izrazito razliko si v lahko razlagamo s podaljševanjem časa izobraževanja, po drugi strani pa to priča o težavnosti vstopa na trg delovne sile.
Na te izzive je odgovorila Akademija Brez izgovora, ki je potekala zadnjih 20 mesecev, ko je bilo izvedenih 8 ponovitev 112-urnih usposabljanj na področju vzgoje in izobraževanja, mladinskega dela in druge vrste pedagoškega dela, s čimer smo dosegli več kot 115 mladih nezaposlenih oseb, starih med 20 in 29 let.
“Ob pričetku projekta Akademija Brez izgovora v začetku leta 2020 še nihče ni slutil, kakšno nadaljevanje leta imamo pred seboj, kmalu pa nam je epidemija krojila življenje na vsakem koraku. Velik vpliv je imela tudi na mlade, predvsem na področju družabnega življenja in šolanja, pa tudi zaposlovanja. Pričakovano se je v tem času povečala brezposelnost mladih, vstopanje na trg dela je bilo močno oteženo in projekti, kakršen je projekt Akademija Brez izgovora, so postali še toliko pomembnejši za blažitev posledic epidemije,” je povedala Mia Zupančič, vodja projekta. “Čeprav ob začetku projekta nismo pričakovali, da bomo skoraj vsa načrtovana usposabljanja izvajali prek spleta ter da bomo morali vse aktivnosti prilagoditi novi realnosti, nas to ni ustavilo. Kljub izzivom, s katerimi smo se pri projektu soočili, smo vsa usposabljanja izpeljali zelo uspešno, v projekt smo vključili več udeležencev, kot smo načrtovali, kar nam je delno omogočilo tudi izvajanje usposabljanj na daljavo. Verjamemo, da je projekt Akademija Brez izgovora pomagal pri opolnomočenju mladih za uspešno premagovanje preprek in težav, ki jih čakajo v obdobju zgodnje odraslosti.”
Predsednik Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, Nassim Djaba, poudarja pomembno vlogo, ki jo ima mladinsko delo na zaposlovanje mladih. “V Sloveniji je težava, da je v nevladnem sektorju, kamor spada tudi mladinski sektor, zaposlen izredno majhen delež delovno aktivnih prebivalcev – manj kot 1 % delovno aktivnega prebivalstva, medtem ko je evropsko povprečje več kot 5 %. Tako strokovnjaki kot delodajalci pa pogosto izpostavljajo pomen pridobivanja izkušenj tudi s pomočjo neformalnega izobraževanja, kar je eden od stebrov mladinskega dela. Za kvalitetno mladinsko delo je potrebno zagotoviti redno zaposlene osebe, ki za to skrbijo, saj trenutno velika večina celotnega mladinskega dela sloni na prostovoljcih. Z mladinskim delom in v mladinskih organizacijah mladi pridobijo dragocene izkušnje in postanejo aktivni državljani. Mladinsko delo daje mladim dodano vrednost in jih opremlja s kompetencami, ki jim pomagajo pri ustvarjanju kariere.”
Eden od udeležencev projekta, Žan Strnad, ki se je po udeležbi na usposabljanju uspešno zaposlil, je poudaril, da je na usposabljanju pridobil pomembno znanje in veščine dela z mladimi, povezal se je z organizacijami v nevladnem sektorju ter si tako razširil možnosti dela na novo področje ter na podlagi pridobljenih informacij izpopolnil svoj življenjepis in motivacijsko pismo, kar mu je v končni fazi pomagalo pridobiti prvo zaposlitev: “Hvaležen sem za udeležbo na usposabljanju v okviru projekta Akademija Brez izgovora, saj mi je to olajšalo vstop na trg dela. Pred tem sem se soočal s precejšnjimi izzivi na tem področju, usposabljanje pa mi je dalo dodatno samozavest in kompetence, ki so mi omogočile uspeh pri iskanju službe.”
Projekt Akademija Brez izgovora je projekt Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in partnerskih organizacij (Mladinski center Krško, Socialna akademija, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip in Zavod Vozim), ki naslavlja problematiko zaposlovanja mladih. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt odgovarja na izzive, s katerimi se srečujejo mladi ob vstopu na trg dela in ki so se v letih 2020 in 2021 zaradi epidemije virusa COVID-19 še poglobili.
Naša spletna stran uporablja piškotke. To so majhne datoteke, ki jih ob obisku naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo, ko se vrnete na spletno stran ter omogočimo njeno boljše delovanje in uporabo. Uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike in integracijo socialnih omrežij.
Kaj so piškotki?
Piškotek (angl. cookie) je datoteka, ki shrani nastavitve spletnih strani. Spletna mesta piškotke shranijo v naprave uporabnikov, s katerimi dostopajo do interneta z namenom prepoznavanja posameznih naprav in nastavitev, ki so jih uporabniki uporabili pri dostopu. Piškotki omogočajo spletnim stranem prepoznavanje, če je uporabnik že obiskal to spletno mesto in pri naprednih aplikacijah se lahko z njihovo pomočjo ustrezno prilagodijo posamezne nastavitve. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik – ta lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči.
Nadzor piškotkov
Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi izbrišete, navodila najdete na spletnih straneh posameznega brskalnika:
Zahtevani piškotki naredijo spletno stran uporabno, saj omogočajo osnovne funkcije, kot so navigacija po strani in dostop do varnih območij spletne strani. Spletna stran brez teh piškotkov ne deluje pravilno
Piškotki za analitiko
Dovoljenje teh piškotkov za anlitiko in statistiko (stran uporablja Google Analytics) nam omogoča boljše razumevanje uporabniške izkušnje na naši strani.
Če to vrsto piškotkov onemogočite, vaših nastavitev ne bomo mogli shraniti. To pomeni, da boste ob vsakem ponovnem obisku piškotke morali bodisi sprejeti ali zavrniti.
