Alkohol ni le osebna izbira, temveč vprašanje okolja, politike in preventive

Danes (v sredo, 27. maja 2026) je v oddaji Studio ob 17h na 1. programu Radia Slovenija potekala razprava o alkoholu, njegovih posledicah za posameznike, družine in družbo ter o tem, zakaj v Sloveniji kljub znanju, podatkom in izkušnjam še vedno ne naredimo dovolj za zmanjševanje škode, povezane z alkoholom.

Med gosti oddaje je sodeloval tudi Matej Košir z Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in mreže Preventivna platforma. V oddaji so sodelovale še dr. Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje, dr. Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana, in Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika.

Oddaja je bila posebna tudi zato, ker je bila to zadnja oddaja novinarke Helene Lovinčič pred njeno upokojitvijo. Ob tem se ji iskreno zahvaljujemo za dolgoletno odpiranje pomembnih družbenih in javnozdravstvenih tem ter za prostor, ki ga je v svojih oddajah namenjala strokovnim, poglobljenim in pogosto zahtevnim razpravam.

V razpravi je bilo poudarjeno, da alkohol v Sloveniji še vedno prepogosto obravnavamo predvsem kot stvar osebne izbire, navade ali tradicije. Vendar preventivna znanost kaže, da se vedenje ljudi oblikuje v okolju: skozi dostopnost alkohola, cene, oglaševanje, družbene norme, družinske vzorce, vrstniški pritisk, digitalno okolje in politične odločitve.

Če želimo zmanjšati škodo zaradi alkohola, ne moremo odgovornosti prelagati zgolj na posameznika. Potrebujemo okolje, v katerem je bolj zdrava izbira tudi lažja izbira.

Kaj pri alkoholu delamo narobe?

Ena ključnih težav je, da se v Sloveniji prepogosto zanašamo na ukrepe, ki so vidni, všečni in politično udobni, vendar imajo omejen učinek. To so predvsem enkratne kampanje, opozorila, predavanja in splošni pozivi k “odgovornemu pitju”. Takšni pristopi lahko povečajo ozaveščenost, vendar sami po sebi praviloma ne spremenijo globoko zakoreninjenih vzorcev rabe alkohola.

Kot opozarja tudi knjiga Prevention Gone Wrong, je ena največjih napak v preventivi prav ta, da vztrajamo pri pristopih, ki se dobro slišijo, vendar ne spreminjajo pogojev, v katerih ljudje sprejemajo odločitve.

Pri alkoholu to pomeni, da mladim pogosto govorimo, naj ne uporabljajo alkohola oziroma naj “pijejo odgovorno”, hkrati pa jim kot družba sporočamo, da je alkohol normalen del praznovanj, športa, sprostitve, druženja, uspeha in odraslosti. To je protislovno sporočilo, ki ga mladi zelo dobro zaznajo.

Alkoholna industrija ne more biti nevtralen partner javnega zdravja

V oddaji je bilo izpostavljeno tudi vprašanje alkoholne industrije. Ta se zelo dobro prilagaja času: prek digitalnega marketinga, sponzorstev, športnih in kulturnih dogodkov, vplivnežev, embalaže, “lifestyle” sporočil in izdelkov, ki alkohol povezujejo z zabavo, prestižem, sproščenostjo ali pripadnostjo.

Pri tem obstaja temeljni konflikt interesov. Alkoholna industrija ima sicer legitimen poslovni interes – prodati čim več svojih izdelkov. Javno zdravje pa ima nasproten cilj: zmanjšati škodo zaradi alkohola. Zato alkoholna industrija ne more biti nevtralen oblikovalec alkoholne politike.

To ne pomeni moraliziranja ali stigmatizacije ljudi, ki uporabljajo alkohol. Pomeni pa, da morajo imeti pri oblikovanju politik prednost zdravje, otroci, mladi, družine, skupnosti in dokazi – ne komercialni interesi.

Potrebujemo več političnega poguma

Slovenija na področju alkohola ne trpi zaradi pomanjkanja znanja. Imamo podatke, strokovnjake, mednarodne izkušnje in jasna priporočila. Manjka pa politična volja za ukrepe, ki dokazano zmanjšujejo škodo, vendar so pogosto manj priljubljeni ali se dotikajo močnih interesov.

Med takšne ukrepe spadajo strožje omejevanje oglaševanja in sponzorstev, učinkovitejša cenovna in trošarinska politika, manjša dostopnost alkohola, doslednejši nadzor prodaje mladoletnim, učinkovitejši ukrepi v prometu, zgodnje prepoznavanje tveganega pitja ter kakovostna podpora posameznikom in družinam.

Dobra alkoholna politika ni politika prepovedi, temveč politika odgovornosti. Njeno izhodišče ni kaznovanje ljudi, ampak preventiva, zmanjševanje tveganj in škode ter ustvarjanje okolja, v katerem otroci in mladi ne odraščajo v stalni normalizaciji alkohola.

Preventiva ni moraliziranje – preventiva je urejanje okolja

Eden ključnih poudarkov Preventivne platforme je, da učinkovita preventiva ne temelji na strahu, moraliziranju ali krivdi. Temelji na dokazih, kakovostnih programih, dolgoročnem delu, usposobljenih izvajalcih, podpornih okoljih in javnih politikah, ki zmanjšujejo tveganja.

Pri alkoholu to pomeni, da moramo manj spraševati samo “zakaj ljudje pijejo alkohol?” in večkrat vprašati: “kakšno okolje smo ustvarili, da je raba alkohola tako dostopna, poceni, sprejemljiva in pričakovana?”

Če želimo resne spremembe, moramo preseči logiko, da bo več informacij samo po sebi spremenilo vedenje. Potrebujemo celovit pristop: od družin, šol in lokalnih skupnosti do zakonodaje, cen, oglaševanja in politične odgovornosti.

Zahvala Heleni Lovinčič

Ob koncu se iskreno zahvaljujemo novinarki Heleni Lovinčič za dolgoletno profesionalno, poglobljeno in družbeno odgovorno novinarsko delo. Oddaja Studio ob 17h je bila pogosto prostor za teme, ki zahtevajo več kot kratke izjave in površinske razprave.

Prav javnozdravstvene teme, kot je alkohol, potrebujejo takšen prostor: miren, strokoven, kritičen in človeški. Hvala za vsa leta odpiranja pomembnih vprašanj.

Posnetek oddaje je dostopen tukaj:
https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175224791

Ustanovljena je Federacija vsebinskih mrež Slovenije

V četrtek, 14. maja 2026, je bila v Mariboru ustanovljena Federacija vsebinskih mrež Slovenije, nova krovna, povezovalna in reprezentativna organizacija vsebinskih mrež nevladnih organizacij.

Ustanovni zbor je potekal kot ločen drugi del dogodka po predhodnem 3. branju in sprejemu Strategije razvoja vsebinskih mrež Slovenije 2026–2032. S tem je bil strateško-programski del procesa nadgrajen s formalnim korakom ustanovitve skupne organizacije, ki bo vsebinskim mrežam omogočala bolj povezano, usklajeno in sistemsko delovanje.

Federacija se ustanavlja kot samostojno, prostovoljno, nepridobitno in člansko združenje pravnih oseb po Zakonu o društvih. Komunikacijsko ime nove organizacije je Federacija vsebinskih mrež Slovenije, skrajšano Federacija VMS.

Namen Federacije je povezovanje, usklajevanje, krepitev in zastopanje skupnih sistemskih interesov vsebinskih mrež nevladnih organizacij pri vprašanjih, ki presegajo posamezna področja. Med ključnimi nalogami Federacije bodo strukturiran civilni dialog z državo, spremljanje javnih politik, razvoj skupnih standardov, krepitev profesionalizacije, evropsko in mednarodno povezovanje ter večja prepoznavnost vsebinskih mrež.

Federacija ne nadomešča posameznih vsebinskih mrež in ne posega v njihovo strokovno avtonomijo. Njena naloga je vzpostaviti skupno organizirano raven za vprašanja, pri katerih je skupni nastop vsebinskih mrež potreben, smiseln in koristen.

Na ustanovnem zboru so bila obravnavana in sprejeta ustanovna gradiva, med drugim sklep o ustanovitvi, statut oziroma temeljni akt, sklep o imenovanju zastopnika oziroma pooblaščene osebe za registracijo ter sklep o izvolitvi prehodnih organov. Prehodni organi bodo delovali do prve redne skupščine, ki je predvidena septembra 2026.

Članice Federacije bodo lahko zveze, društva, zavodi in druge nepridobitne pravne osebe zasebnega prava, ki vodijo, koordinirajo, predstavljajo ali strokovno podpirajo vsebinske mreže nevladnih organizacij. Odločilna pri članstvu ne bo pravnoorganizacijska oblika, temveč dejanski mrežni oziroma reprezentativni mandat organizacije.

Ustanovitev Federacije pomeni pomemben prehod od razpršenega sodelovanja k bolj strukturirani skupni organizaciji vsebinskih mrež. Gre za novo razvojno zgodbo, ki bo omogočila skupen glas, jasnejšo razmejitev vlog, boljše sodelovanje z državo in večjo sposobnost vsebinskih mrež za sodelovanje pri oblikovanju javnih politik.

Po ustanovitvi sledi registracijski postopek, ureditev osnovnih pogojev za delovanje ter priprava prvega operativnega programa. Po registraciji bo pripravljen tudi poseben poziv drugim vsebinskim mrežam in organizacijam k pristopu.

Predvideno je, da bo septembra 2026 izvedena prva redna skupščina Federacije, na kateri se bodo srečale članice, potrdile organe, program dela, prednostne naloge in način nadaljnjega sodelovanja.

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim organizacijam in predstavnicam ter predstavnikom vsebinskih mrež za sodelovanje v procesu, ki je pripeljal do sprejema Strategije in ustanovitve Federacije vsebinskih mrež Slovenije.

Ustanovitve Federacije vsebinskih mrež Slovenije je del projekta »Krepitev vsebinskih mrež nevladnih organizacij za kakovostne javne politike«,ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Dodatne informacije:
gp@nevladni.info
www.nevladni.info

Planet Youth Conference 2026 v Reykjaviku: Ko globalna preventiva išče pogum za dolgoročne spremembe

V Reykjaviku je med 6. in 8. majem 2026 potekala mednarodna konferenca Planet Youth Conference 2026, ki je ponovno združila raziskovalce, praktike, odločevalce, predstavnike lokalnih skupnosti in organizacij iz celega sveta okoli skupnega vprašanja: kako graditi bolj zdrava, varnejša in bolj povezana okolja za otroke in mlade.

Konferenca je potekala v znamenju dolgoročnega, skupnostnega in na dokazih temelječega pristopa k preventivi, po katerem je Islandija postala globalno prepoznaven primer dobre prakse. Organizatorji so v zaključni objavi poudarili, da preventiva ne nastaja v izolaciji, temveč skozi sodelovanje, lokalne podatke, dolgoročno zavezanost in ljudi, ki jim je iskreno mar za dobrobit otrok in mladih.

Poseben poudarek letošnje konference je bil tudi na zaščiti ključnih elementov islandskega modela preventive pred vse večjimi komercialnimi pritiski alkoholne industrije. V skupnem pozivu civilne družbe so udeleženci opozorili, da uspeh islandskega modela ni nastal po naključju, temveč zaradi desetletij sistematičnega vlaganja v skupnost, družine, zdrava okolja, omejevanje dostopnosti alkohola in podporne javne politike.

“The Global Prevention Paradox”

Med govorci konference je bil tudi Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma, ki je nastopil s keynote predavanjem z naslovom:

“The Global Prevention Paradox: Why We Fund the Fire, Not the Fireproofing”.

V svojem dinamičnem, mestoma hudomušnem, a hkrati zelo kritičnem govoru je izpostavil paradoks sodobne preventive: družbe pogosto vlagajo ogromna sredstva v odzivanje na posledice različnih težav, bistveno manj pa v dolgoročno preprečevanje njihovega nastanka.

“Zelo dobri smo v gašenju požarov. Veliko slabši pa pri preprečevanju, da bi do požarov sploh prišlo,” je poudaril Košir.

Po njegovih besedah imajo krize medijsko pozornost, politično težo in vidnost, medtem ko je uspešna preventiva pogosto “nevidna”, saj se problemi preprosto ne razvijejo. Prav zato preventiva pogosto izgublja bitko za financiranje in politično podporo.

“Fast food” preventiva

Eden najbolj odmevnih delov predavanja je bil prikaz t. i. “fast food preventive” – hitrih, všečnih in pogosto neučinkovitih preventivnih pristopov, ki ustvarjajo veliko aktivnosti, a malo dolgoročnih učinkov.

Košir je skozi konkretne primere opozoril na:

  • enkratna predavanja,
  • zastraševalne kampanje,
  • slogane tipa “Just Say No”,
  • pretirano zanašanje na informiranje,
  • ter uporabo zvezdnikov kot “preventivnih govorcev”.

V enem bolj humorno obarvanih trenutkov je vprašal občinstvo:

“Ali bomo zdaj v šole povabili Marilyn Mansona ali Snoop Dogga, da učita preventivo?”

Ob tem je poudaril, da dobre namere same po sebi še ne pomenijo kakovostne preventive. Preventiva mora biti ocenjevana po učinkih, ne po količini aktivnosti ali všečnosti programov.

Kaj dejansko deluje?

Pomemben del predavanja je bil namenjen tudi pristopom, za katere raziskave dosledno kažejo, da imajo dolgoročne pozitivne učinke. Košir je izpostavil predvsem:

  • razvoj življenjskih in socialnih veščin,
  • programe za družine,
  • podporno šolsko okolje,
  • skupnostne pristope,
  • okoljske strategije,
  • ter javne politike, ki temeljijo na dokazih.

Preventivo je opisal kot “arhitekturo”, ne kot kampanjo:

“Preventiva ni plakat. Je sistem.”

Prav zato je kot enega najboljših primerov izpostavil model Planet Youth, ki temelji na dolgoročnem delu s skupnostjo, povezovanju družin, šol, lokalnih okolij in politik ter uporabi lokalnih podatkov za načrtovanje ukrepov.

Preventina: umetna inteligenca v podporo preventivi

V drugem delu predavanja je Košir predstavil tudi razvoj specializiranega AI asistenta Preventina / PreventAdvisor, namenjenega podpori strokovnjakom, organizacijam in odločevalcem na področju preventive.

Po njegovih besedah danes problem ni več pomanjkanje dokazov, ampak predvsem težavna dostopnost in uporaba kakovostnega znanja v vsakodnevni praksi.

Preventina omogoča hitro pridobivanje strokovno preverjenih informacij in podporo pri odločanju, pri čemer ne nadomešča strokovnjakov, temveč jim pomaga sprejemati bolj informirane in učinkovite odločitve.

“Mladi si zaslužijo več kot slogane”

Predavanje je zaključil z mislijo, ki je močno odmevala med udeleženci:

“Mladi si zaslužijo več kot slogane. Zaslužijo si sisteme, ki jih zaščitijo, še preden se požar sploh začne.”

Konferenca Planet Youth 2026 je tako ponovno pokazala, da kakovostna preventiva ni vprašanje posameznih projektov ali kratkoročnih kampanj, temveč dolgoročne družbene vizije, sodelovanja in poguma za vlaganje v prihodnost otrok in mladih.

Najstniški možgani: zakaj mladi tvegajo in kako jih lahko bolje podpremo?

Razumevanje najstniških možganov je eno ključnih izhodišč za učinkovito preventivo, zgodnje ukrepanje in podporo mladim. V webinarju The Teenage Brain: How Teens Make Decisions, Why They Take Risks and How to Change Behavior, ki ga je pripravila ameriška organizacija Partnership to End Addiction, sta Cori Hammond, MPH, in Molly Bobek, LCSW, predstavili sodobna spoznanja o razvoju možganov v obdobju mladostništva ter njihov pomen za preprečevanje rabe psihoaktivnih snovi, zgodnjo intervencijo in zdravljenje.

Osrednje sporočilo webinarja je jasno: najstništvo ni problem, ki ga je treba “popraviti”, temveč razvojno obdobje izjemnega potenciala, ki ga je treba razumeti, usmerjati in podpreti.

Najstništvo kot obdobje priložnosti in tveganj

Možgani mladostnikov niso preprosto “nezreli” možgani odraslih. Gre za možgane, ki so posebej prilagojeni temu življenjskemu obdobju. V mladostništvu se povečajo radovednost, iskanje novosti, čustvena intenzivnost, potreba po pripadnosti in pripravljenost za raziskovanje sveta. Vse to je pomembno za učenje, ustvarjalnost, razvoj identitete in osamosvajanje.

Hkrati pa prav te značilnosti lahko povečajo verjetnost tveganega vedenja, vključno z eksperimentiranjem z alkoholom, nikotinom, konopljo in drugimi drogami. Zato je pomembno, da odrasli tveganega vedenja ne razumejo zgolj kot uporništvo, nepremišljenost ali “slabo voljo”, temveč kot vedenje, ki ima pogosto razvojno logiko.

V webinarju je bilo posebej poudarjeno, da se v obdobju adolescence čustveni in nagrajevalni sistemi razvijajo hitreje kot prefrontalni korteks, ki je odgovoren za izvršilne funkcije, kot so presoja, dolgoročno načrtovanje, nadzor impulzov in odločanje. To pomeni, da so mladostniki lahko zelo odzivni na takojšnje nagrade, čustvene dražljaje in vpliv vrstnikov, medtem ko se sposobnost dolgoročnega premisleka še razvija.

Zakaj je odlaganje prve rabe tako pomembno?

Eden najpomembnejših poudarkov webinarja je bil: odložiti prvo rabo psihoaktivnih snovi čim dlje. Čim kasneje mladostnik začne z uporabo alkohola, nikotina, konoplje ali drugih drog, tem več časa imajo možgani za zdrav razvoj in tem manjše je tveganje za poznejše težave.

Webinar navaja podatek, da ima oseba, ki začne uporabljati psihoaktivne snovi pred 18. letom, približno 1 proti 4 možnosti za razvoj zasvojenosti, medtem ko je pri začetku po 21. letu to tveganje bistveno nižje – približno 1 proti 25. To ne pomeni, da bo vsak mladostnik, ki poskusi določeno snov, razvil zasvojenost, jasno pa kaže, da je starost ob prvi rabi pomemben dejavnik tveganja.

To sporočilo je zelo pomembno tudi za preventivne programe v Sloveniji. S preventivo ne smemo čakati, da se težave že pojavijo. Začeti moramo zgodaj, še preden pride do prve rabe, in moramo biti usmerjeni v krepitev varovalnih dejavnikov v družini, šoli, vrstniških skupinah in skupnosti.

Kronični stres, čustva in večja ranljivost

Webinar je opozoril tudi na vpliv kroničnega stresa na otroške in mladostniške možgane. Dolgotrajen stres lahko oslabi sposobnost reševanja problemov, poveča impulzivnost, oteži uravnavanje čustev ter negativno vpliva na učenje, spomin in občutek varnosti.

To je še posebej pomembno pri mladih, ki odraščajo v zahtevnejših okoliščinah, imajo izkušnje s travmo, nestabilnim družinskim okoljem, revščino, nasiljem ali drugimi obremenitvami. Takšni mladi niso “problematični” zato, ker bi bili slabi ali nemotivirani, temveč pogosto zato, ker njihovi možgani in živčni sistem iščejo načine za soočanje s stresom, bolečino ali občutkom ogroženosti.

Zato je kaznovalni pristop praviloma manj učinkovit. Bolj smiselno je vprašanje: Kaj mladi s tem vedenjem poskušajo doseči ali uravnati? Če razumemo potrebo v ozadju vedenja, lahko pomagamo najti bolj zdrave in varnejše alternative.

Varovalni dejavniki: kaj mlade dejansko ščiti?

Webinar je izpostavil več okoljskih varovalnih dejavnikov, ki lahko zmanjšujejo tveganje za rabo psihoaktivnih snovi in druge težave. Med njimi so učinkovito starševstvo, stabilen in podporen dom, pozitivne vrstniške norme, zaupanja vredni odrasli mentorji, močna navezanost na družino, šolo in skupnost, kakovostne prostočasne dejavnosti, medijska pismenost, varne soseske in učinkovite javne politike.

To je skladno s sodobnim razumevanjem preventive: mladi potrebujejo okolja, ki jim omogočajo zdravo raziskovanje, pripadnost, preizkušanje meja, razvoj spretnosti in občutek smisla. Ni dovolj, da jim zgolj rečemo, česa naj ne počnejo. Ponuditi jim moramo kakovostne alternative.

Zdravo tveganje je pomemben del odraščanja. Šport, umetnost, prostovoljstvo, mladinsko voditeljstvo, vrstniško svetovanje, nastopi, tekmovanja, ustvarjalno pisanje, aktivno vključevanje v skupnost in druge strukturirane dejavnosti mladim omogočajo, da preizkušajo sebe, doživijo izziv, se učijo iz napak in razvijajo odpornost – brez škodljivih posledic, povezanih z rabo psihoaktivnih snovi.

Kako govoriti z mladimi?

Ena ključnih napak v komunikaciji z mladostniki je pokroviteljski ali prestraševalni pristop. Sporočilo “ne uporabljaj drog, ker tvoji možgani še niso razviti” samo po sebi ni dovolj učinkovito. Prav tako ni koristno, če mlade označujemo kot nezrele, neodgovorne ali brez volje.

Veliko bolj učinkovita je pozitivna, spoštljiva in razvojno občutljiva komunikacija. Namesto moraliziranja je pomembno sporočilo: tvoji možgani in telo se zdaj intenzivno razvijajo; raba psihoaktivnih snovi lahko v tem obdobju škoduje tvojemu zdravju, varnosti in prihodnosti; skupaj želimo najti načine, da ostaneš zdrav, varen in močan.

Takšen pristop ne temelji na strahu, temveč na odnosu, zaupanju in sodelovanju.

Zdravstveni namesto kaznovalnega pristopa

Webinar posebej poudarja potrebo po premiku od kaznovalnega k zdravstvenemu pristopu. Neželena ali nezdrava vedenja mladih imajo pogosto razumljive, razvojno pogojene razloge. Namesto da se osredotočimo zgolj na vedenje, moramo razumeti čustva, potrebe in okoliščine v ozadju.

To ima pomembne posledice za šole, starše, strokovne službe in skupnosti. Kaznovanje lahko začasno ustavi neko vedenje, redko pa okrepi veščine, odnose in varovalne dejavnike, ki mladim pomagajo dolgoročno sprejemati bolj zdrave odločitve. Učinkovitejši pristop vključuje pogovor, jasno postavljanje meja, podporo pri uravnavanju čustev, krepitev odgovornosti in vključevanje mladih v smiselne aktivnosti.

Zdravljenje in zgodnja intervencija: mladi se učijo skozi izkušnjo

Pri mladih, ki že uporabljajo psihoaktivne snovi ali imajo težave v duševnem zdravju, je pomembno, da so intervencije prilagojene njihovemu razvoju. Webinar poudarja, da se mladostniki ne učijo samo skozi pogovor in razlago, temveč predvsem skozi izkušnje, ponavljanje, odnose in praktične vaje.

Zato so učinkoviti pristopi tisti, ki vključujejo vedenjske vaje, igro vlog, načrtovanje konkretnih korakov, družinsko terapijo, kognitivno-vedenjske tehnike, podporo pri uravnavanju čustev in krepitev odnosa med mladostnikom in skrbniki.

Posebej pomembna je družina. Skrbniki so pogosto ključni vir so-regulacije, podpore, zgleda in strukture. Izboljšanje komunikacije, spremljanja, povezanosti in reševanja konfliktov v družini je povezano z boljšimi izidi pri mladih, vključno z zmanjšanjem rabe psihoaktivnih snovi in drugih tveganih vedenj.

Kaj to pomeni za preventivno delo?

Za preventivo je sporočilo webinarja zelo uporabno. Če želimo učinkovito podpreti mlade, moramo preventivne pristope oblikovati v skladu s tem, kako se njihovi možgani razvijajo, kako se učijo, kaj jih motivira in kateri odnosi so zanje pomembni.

To pomeni, da moramo:

  • začeti zgodaj in krepiti veščine že v otroštvu;
  • pomagati mladim razvijati samonadzor, čustveno pismenost, odločanje in odpornost;
  • vključevati starše in skrbnike kot ključne partnerje;
  • ustvarjati priložnosti za zdravo raziskovanje in pripadnost;
  • uporabljati pozitivno, spoštljivo in razvojno primerno komunikacijo;
  • zmanjševati stigmo in se izogibati kaznovalnim odzivom;
  • odlagati prvo rabo psihoaktivnih snovi čim dlje;
  • mladim, ki že uporabljajo droge (vključno z alkoholom in nikotinom), ponuditi zgodnjo, podporno in strokovno pomoč.

Zaključek: mladostništvo ni težava, temveč okno priložnosti

Najstniško obdobje je čas velikih sprememb, občutljivosti in ranljivosti, a tudi čas izjemnih možnosti za učenje, okrevanje, ustvarjalnost in rast. Naloga odraslih ni, da mladostnike zgolj nadzorujemo ali kaznujemo, temveč da jih razumemo, usmerjamo in jim pomagamo razviti spretnosti, odnose in okolja, ki jih varujejo.

Najboljša preventiva ni tista, ki mladim samo prepoveduje, temveč tista, ki jim pomaga graditi zdrave možgane, zdrave odnose in zdravo prihodnost.

Povzetek webinarja pripravil: Matej Košir, UTRIP / Preventivna platforma

Strokovnjaki pred Marihuana maršem: razprava o konoplji mora temeljiti na dokazih, ne mitih

Ljubljana, 22. april 2026 – Ob napovedanem Marihuana maršu, ki ga jutri v Ljubljani organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), se ponovno odpira razprava o legalizaciji konoplje in njenih vplivih na družbo. V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) ob tem ponovno opozarjamo, da mora biti vsaka javna razprava o tej temi utemeljena na znanstvenih dokazih, z ozirom na dolgoročne učinke na javno zdravje, zlasti zdravje mladih. Pri legalizaciji konoplje ne gre zgolj za vprašanje individualne svobode, temveč kompleksno javnozdravstveno odločitev, ki vpliva na celotno populacijo – od otrok in mladih do delovno aktivnih ter starejših.

Več:

SZJ_ZKNB_Strokovnjaki pred Marihuana maršem – razprava o konoplji mora temeljiti na dokazih, ne mitihPrenos

Word .docx:

SZJ_ZKNB_Strokovnjaki pred Marihuana maršem – razprava o konoplji mora temeljiti na dokazih, ne mitihPrenos

Webinar: AI chatbot Preventina – za strokovnjake in laike (21. maj 2026 ob 10:00 in dodatno tudi ob 14:00)

Vabimo vas na 1-urni webinar, kjer bomo predstavili Preventino (PreventAdvisor) – AI chatbot za podporo kakovostni preventivi. Orodje je namenjeno tako strokovnjakom kot širši javnosti in pomaga pri hitrejšem dostopu do strukturiranih, praktičnih priporočil o tem, katere preventivne strategije delujejo ter kako jih izvajati korak za korakom.

Komu je webinar namenjen?
Webinar je primeren za učitelje, svetovalne delavce, strokovne delavce v zdravstvu in socialnem varstvu, NVO, starše, lokalne skupnosti, koalicije ter predstavnike javne uprave in druge, ki se pri delu srečujejo s preventivo.

Kaj boste izvedeli?

  • kaj Preventina je in kako je zasnovana,
  • kako jo lahko uporabite v šolskem, družinskem in skupnostnem okolju,
  • praktični prikaz tipičnih vprašanj in primerov uporabe,
  • kako lahko Preventina podpira ustanove in organizacije (možnost institucionalne/B2B uporabe).

Datum in čas: četrtek, 21. maj 2026, 10:00–11:00 ter dodatno tudi ob 14:00-15:00
Lokacija: Zoom (povezava bo poslana prijavljenim)

✅ Prijava (Google Form):

ℹ️ Več o Preventini: https://ai.institut-utrip.si/

Vljudno vabljeni – in prosimo, da informacijo delite tudi z vašimi kolegi in mrežami.

Ko se dim razkadi: Zakaj je Slovenija naredila pomemben korak nazaj od napačne smeri

V zadnjih letih smo v Sloveniji spremljali intenzivno in pogosto polarizirano razpravo o legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo. Razprava, ki je bila pogosto predstavljena kot vprašanje svobode, modernosti ali celo napredka, je v resnici razkrivala precej bolj kompleksno sliko, predvsem z vidika javnega zdravja, zaščite otrok in dolgoročnih družbenih posledic. Danes lahko z določeno mero distance rečemo, da je bila zaustavitev tega zakona pomembna in odgovorna odločitev.

Kaj se je zgodilo – in zakaj je to pomembno

Predlog zakona je bil notificiran v okviru TRIS postopka Evropske unije, kar pomeni, da je bil podvržen preverjanju skladnosti z evropskim pravnim redom. Na podlagi strokovnih argumentov, mednarodnih opozoril in koordiniranih zagovorniških aktivnosti civilne družbe je Evropska komisija izdala podrobno mnenje in podaljšala moratorij na zakon do začetka leta 2026. Ta odločitev ni bila zgolj tehnična formalnost, temveč jasen signal, da predlagana ureditev ni bila ustrezno pripravljena, da ni upoštevala širšega evropskega konteksta ter da ni temeljila na celoviti javnozdravstveni analizi.

Evropa: eksperiment brez jasnih odgovorov

Če pogledamo širši evropski kontekst, postane jasno, da razprava o konoplji še zdaleč ni zaključena. Konoplja ostaja najpogosteje uporabljena prepovedana droga v Evropi, zlasti med mladimi, pri čemer so tveganja povezana predvsem z zgodnjo uporabo in visoko potentnostjo izdelkov (EUDA, 2025). Raziskave opozarjajo na povezave z duševnimi motnjami, socialnimi težavami in dolgoročnimi razvojnimi posledicami, zlasti kadar gre za izpostavljenost v zgodnjem življenjskem obdobju (EUDA, 2025). Hkrati Evropa še vedno nima enotnega pristopa. Nekatere države eksperimentirajo z liberalizacijo, druge ostajajo previdne, podatki pa so pogosto nepopolni in težko primerljivi, kar dodatno otežuje razumevanje dolgoročnih učinkov (SAM, 2025).

ZDA: ko se “omejena raba” spremeni v industrijo

Če želimo razumeti, kam lahko takšne politike vodijo, je dovolj pogledati čez Atlantik. Izkušnje Združenih držav Amerike jasno kažejo, da se legalizacija redko ustavi pri “omejeni osebni rabi”. V številnih zveznih državah se je razvila močna komercialna industrija, ki temelji na povečanju uporabe, širjenju dostopnosti in normalizaciji konoplje v družbi. Posledično so se povečale hospitalizacije, pojavnost duševnih motenj, število prometnih nesreč pod vplivom drog in celo izpostavljenost otrok konoplji v domačem okolju (SAM, 2026). Pomembno je razumeti, da se tudi v ZDA ni začelo s komercializacijo, temveč z narativom o neškodljivi osebni rabi in medicinski uporabi konoplje. Ta prehod od “pravice do uporabe” do “trga uporabe” je ena ključnih lekcij sodobne politike do drog.

Največja slepa pega: nova konoplja ≠ stara konoplja

Posebno pozornost si zasluži tudi dejstvo, da današnja konoplja ni več enaka tisti izpred desetletij. Sodobni izdelki vsebujejo bistveno višje koncentracije THC, vključujejo koncentrate, prehranske izdelke in elektronske naprave za uparjanje, kar pomeni močnejše in pogosto manj predvidljive učinke. Višja potentnost je povezana z večjim tveganjem za zasvojenost, psihoze in akutne zaplete, kar dodatno potrjuje potrebo po previdnosti pri oblikovanju politik (EUDA, 2025).

Norme, percepcija in realnost

Morda pa je največji izziv prihodnjih let povezan z družbeno percepcijo. V javnosti se vse bolj utrjujejo poenostavljene in pogosto napačne predstave, da je konoplja neškodljiva, da je “naravna” in zato varna, ali da je manj nevarna kot alkohol. Takšne primerjave so zavajajoče in ne odražajo kompleksnosti učinkov psihoaktivnih snovi. Prav zato postaja vprašanje norm in družbenega odnosa do konoplje ključno za prihodnost javnega zdravja.

Kaj sledi: nov pristop “Preventivne platforme”

Na Inštitutu “Utrip” se tega izziva jasno zavedamo. V prihodnjih letih v sklopu programa “Preventivna platforma” pripravljamo celovito medijsko in zagovorniško kampanjo, ki bo naslavljala napačne norme in percepcije, ne le glede konoplje, temveč tudi glede alkohola ter novodobnih tobačnih in povezanih izdelkov. Kampanja bo temeljila na dokazih, sodobnih komunikacijskih pristopih in vključevanju različnih ciljnih skupin, z jasnim ciljem: prispevati k bolj informirani, odgovorni in odporni družbi.

Zaključek: to ni konec – to je šele začetek

Zaustavitev zakona o konoplji za omejeno osebno rabo tako ne predstavlja konca razprave, temveč njen nov začetek. Gre za priložnost, da razpravo ponovno utemeljimo na znanstvenih dokazih, vključimo stroko in zaščitimo najbolj ranljive. Ključno vprašanje ni, ali bomo kot družba spreminjali politiko do konoplje, temveč ali bomo to počeli odgovorno – ali pa bomo ponovili napake, ki smo jih kot družba že naredili pri alkoholu in tobaku.

Pripravi: Matej Košir, direktor Inštituta “Utrip” in vodja mreže “Preventivna platforma”

Reference

European Union Drugs Agency (EUDA). (2025). European Drug Report 2025.

Smart Approaches to Marijuana (SAM). (2025). An overview of medical cannabis in Europe.

Smart Approaches to Marijuana (SAM). (2026). Impact report: Lessons learned from marijuana legalization.

Brezplačen promocijski dogodek ob predstavitvi projekta LearnAddiction

Vabljeni na spletni Zoom dogodek, kjer bomo predstavili projekt LearnAddiction ter tudi platformo SchoolTeachersLearning in AI chatbot Preventino.

Konec marca 2026 v okviru projekta LearnAddiction pripravljamo brezplačen promocijski dogodek, namenjen predstavitvi sodobnih izobraževalnih vsebin in praktičnih orodij za šole ter strokovne delavce.

Dogodek bo organiziran prek Zooma v torek, 31. marca 2026, ob 12.00, namenjen pa bo širšemu krogu zainteresiranih strokovnih delavcev in drugih udeležencev, zlasti učiteljem in učiteljicam ter strokovnim delavkam in delavcem na osnovnih in srednjih šolah.

V ospredju dogodka bo predstavitev projekta LearnAddiction, v okviru katerega nastajajo uporabne in strokovno podprte vsebine s področja zasvojenosti, preventive ter krepitve kompetenc različnih ciljnih skupin. Ker želimo dogodek narediti še bolj praktičen in raznolika, bomo predstavili tudi posebno spletno izobraževalno platformo SchoolTeachersLearning, namenjeno srednješolskim učiteljem oz. učiteljicam in strokovnim delavcem in delavkam ter tudi učiteljem oz. učiteljicam ter strokovnim delavcem in delavkam zadnje triade osnovne šole.

Poseben poudarek bomo namenili tudi predstavitvi najnovejšega orodja Inštituta “Utrip”, AI chatbota Preventina, ki je bil razvit z namenom, da strokovnim delavcem in delavkam na šolah in širše pomaga pri hitrejšem dostopu do preverjenih informacij, idej, usmeritev in praktičnih rešitev na področju preventive. Na konkreten in razumljiv način bomo pokazali, kako je lahko takšno orodje v pomoč pri vsakdanjem strokovnem delu.

Udeležba na dogodku je brezplačna, prijava pa je obvezna prek prijavnega obrazca:
https://forms.gle/fwyZa2aFhoUBYQzF9

Vabljeni, da se nam pridružite in spoznate, kako lahko sodobna izobraževalna gradiva, digitalne platforme in umetna inteligenca prispevajo h kakovostnejšemu preventivnemu delu v šolah in širše.

Za več informacij o vsebinah:

LearnAddiction: si.learnaddiction.eu
SchoolTeachersLearning: si.schoolteacherslearning.eu
Preventina: ai.institut-utrip.si

Preventina je uradno zagnana: nov AI chatbot za preventivo, podprto na dokazih

Z veseljem sporočamo, da je 9. marca 2026 uradno začel delovati AI chatbot Preventina (PreventAdvisor), namenjen podpori preventivni znanosti, politiki in praksi. Zagon in prva promocija sta potekala v okviru 69. zasedanja Komisije Združenih narodov za droge (CND) na Dunaju.

Kaj je Preventina?

Preventina je digitalno orodje, ki pomaga strokovnjakom, organizacijam in odločevalcem pri hitrejšem dostopu do strukturiranih, na dokazih temelječih informacij s področja preventive. Chatbot temelji na zaprtem krogu preverjenih strokovnih gradiv, zato je zasnovan posebej za potrebe preventive (in ne kot splošni “internetni” AI).

Preventina je uporabna zlasti za:

  • razumevanje ključnih konceptov preventivne znanosti in standardov,
  • podporo pri načrtovanju in izboljšanju preventivnih programov,
  • orientacijo pri implementaciji (kaj deluje, v kakšnih pogojih in za koga),
  • osnovno podporo pri vrednotenju (kaj meriti, kako spremljati kakovost, kazalniki),
  • pripravo kratkih strokovnih povzetkov, argumentov in gradiv za zagovorništvo.

Kako dostopate?

Preventina je dostopna prek spletne strani:
👉 https://ai.institut-utrip.si/

Za lažji začetek je na voljo promocijska koda za cenejši prvi mesec preizkušanja:
🎁 Promo koda: 1month

Zakaj naročnina?

Vsi prihodki od naročnin bodo vloženi v nadaljnji razvoj in izboljšave Preventine, dodajanje novih funkcij ter pripravo naprednejših vsebinskih modulov (t. i. Pro verzija). Orodje se bo z uporabo in povratnimi informacijami uporabnikov iz meseca v mesec še izboljševalo.

Povabilo k deljenju

Če se vam zdi orodje uporabno, vas vabimo, da informacijo o Preventini delite z vašimi kolegi, partnerji in mrežami ter jo objavite tudi na vaših komunikacijskih kanalih.

Hvala za podporo pri razvoju in širjenju preventive, podprte na dokazih!

Pravica odraslih ali pravica otrok pri legalizaciji konoplje?

Ali si res želimo takšne prihodnosti za naše otroke?

V razpravah o drogah pogosto slišimo stavek: »Odrasli imamo pravico, da sami odločamo o svojem telesu«. Toda v vseh teh pogovorih se skoraj nikoli ne pojavi drugo, veliko pomembnejše vprašanje:

Kaj pa pravice otrok, ki živijo v okolju, kjer je uporaba drog normalizirana?

Najnovejši članek WRD News razkriva resno in pogosto spregledano problematiko: kako uporaba drog pri odraslih – zlasti starših – vpliva na otroke, ki nimajo glasu, nimajo izbire in nimajo izhoda. Mnogi odraščajo v domovih, kjer so droge (vključno z alkoholom) del vsakdana, kar povzroča zanemarjanje, nestabilnost, travme in dolgotrajne posledice za njihovo duševno zdravje. (vir: Parental Substance Abuse & Child Neglect: The Kin-care Crisis, wrdnews.org)

Ko v Sloveniji nekateri politiki razmišljajo o predlogu, ki bi legaliziral konopljo za osebno rabo, se moramo resno vprašati:

❓ Ali želimo, da je to sporočilo, ki ga pošiljamo našim otrokom in mladim?

❓ Ali želimo ustvariti okolje, kjer je uporaba drog nekaj običajnega, vsakdanjega –»benigni hobi« odraslih?

❓ Ali je pravica odraslih res pomembnejša od pravice otrok do varnega, stabilnega in zdravega odraščanja?

Pravica odraslih do uporabe drog ni pomembnejša od pravice otrok do zdravega in varnega okolja!

Legalizacija konoplje ni stvar progresivnosti ali odprtosti. Gre za vprašanje javnega zdravja, varnosti, prometne varnosti in odgovornosti do mlade generacije.

Otroci imajo temeljno pravico – zapisano v Konvenciji o otrokovih pravicah (33. člen) – da odraščajo v okolju, ki je zdravo, varno, stabilno, prijazno, ljubeče ter brez prisotnosti in normalizacije rabe drog (vključno z alkoholom in tobakom).

Članek WRD upravičeno opozarja: »V političnih razpravah o drogah skoraj nikoli ne govorimo o tistih, ki nimajo glasu – o otrocih, ki ne morejo vplivati na odločitve odraslih, a nosijo največje posledice«. Ko odrasli trdijo, da je legalizacija konoplje »njihova pravica«, se vprašajmo: na čigav račun?

Nadalje, analize iz Avstralije opozarjajo na vzorec, kjer se »pravica do zadevanja« predstavi kot oblika »škodljivega zmanjševanja škode«, v resnici pa postanejo otroci in mladostniki žrtve poskusa odraslih, da razširijo dovoljen dostop do psihoaktivnih drog. V članku Dalgarno Institute se avtor strinja, da se v primeru rabe alkohola – družbeno sprejete in mnogokrat norme – prav tako zelo redko sprašujemo o »pravici do opijanja«, saj nenazadnje alkohol povzroča ogromno družbeno, zdravstveno in razvojno škodo. Če torej želimo razširiti dostopnost drog (v našem primeru konoplje), ki je še manj raziskana kot alkohol, moramo biti izjemno previdni — še posebej z vidika vpliva na otroke.

Predlog zakona o konoplji za osebno rabo v Sloveniji odpira vrata normalizaciji uporabe!

Slovenski predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo naj bi:

  • dovoljeval gojenje konoplje doma,
  • dovoljeval posedovanje velikih količin (do 150 g), in
  • dovoljeval celo brezplačno predajo med odraslimi, kar ni več osebna raba, ampak oblika distribucije.

To vse so tvegane rešitve, ki:

  • znižujejo zaznavanje tveganja pri mladostnikih,
  • povečujejo dostopnost,
  • normalizirajo uporabo, in
  • odpirajo vrata vsakdanjemu stiku otrok s konopljo v domačem okolju.

Evropska komisija je že opozorila: zakon je problematičen in neskladen s pravom EU

Zaradi pritiska slovenskih in evropskih nevladnih organizacij, številnih strokovnih opozoril in argumentirane komunikacije z in med ustanovami EU je Evropska komisija konec oktobra 2025 izdala Podrobno mnenje (»Detailed Opinion«), v katerem je ugotovila, da je predlog zakona v neskladju s pravom EU. S tem je bilo obdobje mirovanja v postopku TRIS podaljšano do 2. februarja 2026.

To pomeni, da Slovenija zakona ne sme sprejeti, dokler ne odpravi ugotovljenih neskladij s pravom EU. Toda ne glede na pravni postopek ostajata glavni vprašanji zelo preprosti:

👉 Ali je legalizacija konoplje res pot, ki varuje naše otroke in mladostnike?

👉 Ali želimo prihodnost, v kateri bodo otroci odraščali ob normalizirani rabi drog?

Predlog zakona o konoplji za omejeno osebno rabo je predstavljen kot »svoboda posameznika«, a dejanski učinek je lahko povsem drugačen oziroma nasproten od želenega:

  • večja raba med mladimi,
  • več težav v šolah,
  • več stisk mladih in odraslih v povezavi z duševnim zdravjem, in
  • večja izpostavljenost otrok doma in v skupnosti.

V koaliciji nevladnih organizacij s področja javnega zdravja in preventive resno verjamemo, da odgovorna politika ne sme postavljati svobode odraslih nad pravico otrok do zdravega, varnega in razvojno spodbudnega okolja.

Zato pozivamo k trezni, strokovni in odgovorni razpravi o drogah v prihodnje, ki temelji na:

  • preventivi,
  • zgodnji obravnavi,
  • pomoči in podpori, in
  • zaščiti ranljivih skupin – predvsem otrok in mladostnikov.

Za konec – ali imamo izbiro?

Da – in ta je zelo jasna. Izbira ni med »prepovedjo ali svobodo«.

Izbira je med:

👉 družbo, kjer odrasli uveljavljajo pravico do uporabe drog, ali

👉 družbo, kjer otroci ohranjajo pravico do odraščanja v varnem in zdravem okolju.

Mi vemo, katera je prava pot.

Upamo, da jo bo prepoznala tudi slovenska politika.

Blog pripravil: Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip” in “Preventivna platforma”