Blišč in beda alkoholne industrije

Kako industrija izkorišča bedo za vzdrževanje svojega blišča

Pred dnevi je na spletni platformi Mednarodnega združenja strokovnjakov na področju drog (ISSUP) potekal webinar na temo številnih mednarodno relevantnih dokazov in politik na področju oglaševanja in trženja alkohola, ki ga je izvedel prof. dr. David H. Jernigan z bostonske univerze (ZDA).
Kljub temu da so nam številke in informacije dobro poznane, nas vedno znova presunejo. Tri milijone smrti letno na svetovni ravni zaradi alkohola, s tem da je alkohol eden od glavnih dejavnikov za smrt in nezmožnost (npr. za delo) v starostni skupini od 15 do 49 let. Obenem je tudi glavni »motor« večanja neenakosti v zdravju (npr. enaka količina alkohola povzroča večjo škodo v revnejših družinah, skupnostih ali državah v primerjavi z bogatejšimi okolji).

Pri mladostnikih, ki alkohol začnejo uporabljati pred 15. letom starosti, je petkrat večja možnost, da bodo razvili z alkoholom povezane težave kasneje v življenju

Alkohol pomeni posebno tveganje zlasti med mladimi. Obstaja štirikrat večja možnost, da se bo pojavila zasvojenost z alkoholom, šestkrat večja možnost, da bodo po uporabi alkohola udeleženi v pretepu, šestkrat večja verjetnost, da bodo udeleženi v prometni nesreči in skoraj petkrat večja možnost, da bodo utrpeli nenamerne poškodbe po uporabi alkohola.

Prodaja alkoholnih pijač je osma najdonosnejša industrija (npr. bolj donosna od prodaje sladkih pijač).

Oglaševanje ali trženje je ključno za alkoholno industrijo, tako na nacionalni kot tudi mednarodni ravni. Največja pivovarska multinacionalka AB InBev je deveti največji investitor oziroma porabnik v oglaševanju ali trženju alkohola na svetu. Za te namene porabijo več kot Coca-Cola, Toyota, General Motors ali Ford. Samo AB InBev je npr. v letu 2017 zapravil 6,2 milijardi ameriških dolarjev za oglaševanje ali trženje na globalni ravni, kar je več kot polovica slovenskega proračuna v letu 2020. V letu 2017 je AB InBev samo v ZDA porabil npr. 595 milijonov ameriških dolarjev za oglaševanje ali trženje v tradicionalnih medijih in 947 milijonov v digitalnih medijih oziroma na družbenih omrežjih, kot so npr. Facebook, Instagram, Twitter ali YouTube. Veliko je longitudinalnih študij oziroma pregledov študij ali strokovne literature, ki kažejo, da je povečana izpostavljenost otrok in mladih oglaševanju ali trženju alkohola neposredno povezana z začetkom uporabe ter hkrati večjo uporabo alkohola ali večjimi tveganji za probleme zaradi uporabe alkohola kasneje v življenju.

Povečana izpostavljenost otrok in mladih oglaševanju ali trženju alkohola JE neposredno povezana z začetkom uporabe ter hkrati večjo uporabo alkohola ali večjimi tveganji za probleme zaradi uporabe alkohola kasneje v življenju.

Več kot očitno je (glede na izdatke za oglaševanje ali trženje), da svojo dejavnost zelo preusmerjajo na družbena omrežja. Obenem industriji pri tem pomaga dejstvo, da družbeni mediji prevzemajo vlogo »super vrstnikov«. Iz znanosti pa vemo, da imajo vrstniki (kakršni koli že) veliko vlogo pri odraščanju, in vse to pomeni ugodne razmere za alkoholno industrijo.

V tem času so se skoraj v celoti preusmerili v tako imenovane družbeno odgovorne akcije z namenom ustvarjanja vtisa, da jim je mar za ljudi in skupnost.

Oglaševanje ali trženje alkohola je posebna »zgodba« tudi v dobi COVID-19 oziroma novega koronavirusa. V tem času se je alkoholna industrija skoraj v celoti preusmerila v tako imenovane družbeno odgovorne akcije z namenom ustvarjanja vtisa, da jim je mar za ljudi in skupnost. Vlagajo v preusmerjanje proizvodnje v najnujnejše proizvode v tem času, npr. namesto piva proizvajajo razkužila za zdravstvene delavce, donirali so 5 milijonov ameriških dolarjev Rdečemu križu z namenom, da 20 stadionov predelajo v transfuzijske centre, ustanovili so sklad za študente, da lahko lažje poplačajo dolgove, ki so nastali v mesecu aprilu (npr. za študijska posojila). Sponzorirajo razne spletne prenose gibalnih dejavnosti, znana blagovna znamka BonV!V pa je donirala 100.000 ameriških dolarjev v spletne oddaje in šove za ženske v času pandemije (približno enak znesek je v iste namene investiral tudi program UN Women).

Slej kot prej bomo morali tudi v Sloveniji alkoholni industriji precej pristriči »zlata krila« in jih posaditi na »oslovsko klop«, kjer jim je dejansko mesto.

Zaradi vsega tega dogajanja v povezavi z alkoholno industrijo, povečanega (zlasti spletnega) oglaševanja ali trženja alkoholnih pijač na bolj ali manj etično sporne načine (tudi v Sloveniji) smo nedavno nekatere nevladne organizacije s področja javnega zdravja na Vlado Republike Slovenije in Ministrstvo za zdravje naslovile pobudo za prepoved spletne prodaje in dostave alkohola na dom ter razmislek tudi o drugih oblikah omejevanja prodaje in ponujanja alkohola [Link do pobude]. Od nas samih je odvisno, kako razumemo ta navidezni blišč alkoholne industrije. Pomembno namreč je, da ga razumemo, kot je treba, zlasti pa kot bedo, etično sporno početje pod pretvezo pomoči ranljivim posameznikom in skupnostim ter predvsem kot nesporno povečevanje zaslužkov ozke skupine lastnikov alkoholnih multinacionalk na eni strani ter na drugi strani javnozdravstvenih izdatkov v povezavi z alkoholom povezanim trpljenjem in škodo, osebnimi in družinskimi stiskami, grozljivimi posledicami v cestnem prometu ter tako ali drugače bizarnimi in nepotrebnimi smrtmi in invalidnostjo. Slej kot prej bomo morali tudi v Sloveniji alkoholni industriji precej pristriči »zlata krila« in jih posaditi na »oslovsko klop«, kjer jim je dejansko mesto.
Sanela Talić / Matej Košir, UTRIP

Omejevanje socialnih stikov ali morda kaj drugega?

V zadnjem času uradne ustanove (npr. Svetovna zdravstvena organizacija, Evropska komisija idr.), številne (nevladne) organizacije ter tudi posameznice in posamezniki, zlasti prek družbenih mrež, zelo pogosto uporabljajo besedno zvezo »omejevanje socialnih stikov« (oz. v angleščini »social distancing«). Pojavlja se seveda jezikoslovno in strokovno vprašanje, ali je to res primeren izraz, s katerim želimo poudariti predvsem preventivne (javnozdravstvene) vidike v povezavi z novim koronavirusom oziroma boleznijo COVID-19.
V trenutku, ko sva nekje na spletu zasledila omenjeno besedno zvezo, sva se začela spraševati, ali je »omejevanje socialnih stikov« res tisto, kar si v naši družbi trenutno želimo. Sploh z vidika najinega dela na področju preventive, kjer socialni stiki igrajo pomembno vlogo. Meniva, da vsekakor ne, in da bi bilo precej bolj na mestu uporabljati besedno zvezo »omejevanje fizičnih stikov«, saj se nenazadnje še vedno (kljub temu, da ostajamo doma in smo fizično izolirani od ostalega sveta) družimo prek spletnih (video ali avdio) platform, družbenih omrežij, telefonov, balkonov in tako dalje.
Zakaj meniva tako? Besedna zveza »omejevanje socialnih stikov« (v angleščini »social distancing«) se namreč po najinem prepričanju in tudi po definiciji Enciklopedije kritične psihologije (Encyclopedia of Critical Psychology, 2014) nanaša zlasti na to, »v kolikšni meri ljudje občutijo bližino in intimnost ali (obratno) oddaljenost in razlike med seboj in drugimi ljudmi, ki pripadajo različnim (drugim) družbenim, etničnim, poklicnim ali verskim skupinam«. Ljudje lahko sčasoma tudi spreminjamo svoje občutke (ne)pripadnosti eni ali drugi skupini, odvisno od okoliščin, lastnih odločitev ali situacije.
V različnih družbah ljudje iz različnih skupin doživljajo povezanost in solidarnost v določenih družbenih situacijah (kot je npr. naravne nesreče, ekonomska kriza ipd.) ter oddaljenost in odtujenost od pripadnikov različnih skupin v nekaterih drugih situacijah (npr. migrantska kriza, medetnični spopadi, vojne, nestrpnost do marginalnih skupin, kot so npr. ljudje, ki uporabljajo droge, brezdomci, starejši, bolni ipd.). Koncept »omejevanja socialnih stikov« je bil razvit za izboljšanje razumevanja procesov sprejemanja in odtujevanja med skupinami ljudi, ki pripadajo različnim skupinam, a redno prihajajo v stik drug z drugim.
Iz povedanega je jasno razvidno, da besedna zveza »omejevanje socialnih stikov« v primeru trenutne krize z novim koronavirusom, ni uporabljena v pravem kontekstu, in da bi jo bilo treba zamenjati s frazo »omejevanje fizičnih stikov«. Ob tem pa seveda ne smemo zanemariti tudi socialni kontekst, pri čemer je jasno, da se moramo istočasno s fizičnim oddaljevanjem drug od drugega zavzemati močno za ohranitev oziroma okrepitev družbene solidarnosti (ang. »social solidarity«). Brez solidarnosti, zlasti pa empatije oziroma sočutja do najbolj ranljivih skupin prebivalstva, pademo na izpitu kot družba in posamezniki. Družbena solidarnost je nujna, če želimo brez večjih posledic preživeti vojne, naravne nesreče, epidemije ali pandemije ter druge kolektivne grožnje. Solidarnost nas motivira, da se zavzemamo za javno zdravje in blagostanje vseh ljudi, ne le za lastno varnost in preživetje.
Vsak dan znova se v nas individualno ali kolektivno postavljajo vprašanja, ali smo dovolj družbeno solidarni in sočutni drug do drugega (zlasti do najranljivejših), da preprečimo najhujše scenarije pandemije koronavirusa. Nekatere države se bolj ali manj učinkovito spopadajo s krizo. Dejstvo je, da bodo na dolgi rok v tej »zgodbi« uspešnejše tiste države, ki bodo družbeno solidarnost in skupno dobro postavile pred vse ostalo, npr. politično razdeljenost, socialno razdrobljenost, skeptičnost do znanstvenih dejstev in virov novic. Ob nasprotnem ukrepanju in s tem širjenju nezaupanja in zmede je namreč logično, da bodo ljudje sprejemali skrajne ukrepe za zaščito sebe in svojih bližnjih, skrb za skupno dobro pa jih ne bo zanimala preveč.
Socialni stiki (pa čeprav zgolj prek družbenih mrež, telefonov ali balkonov) nam dajejo upanje, da nismo sami in »izolirani« od vsega dogajanja okrog nas. Pomagajo nam prebroditi marsikatero duševno stisko in tesnobo, stres in strah pred neznanim, pred negotovo prihodnostjo. Ljudje si prek virtualnih kanalov pošiljajo spodbudne besede, bolj ali manj izvirne šale na račun trenutne krize, priča smo neštetim spletnim in »balkonskim« koncertom, recitacijam, gledališkim igram, filmom, brezplačnim spletnim knjižnicam in knjigarnam ter še marsičemu, kar ljudi v teh težkih časih spravlja v dobro voljo ter jih sprošča in pomirja. Čeprav smo fizično oddaljeni drug od drugega, smo si glede marsičesa vse bližje in vse bolj socialno povezani med seboj. Fizična oddaljenost ne pomeni hkrati tudi čustvene oddaljenosti. Občutki povezanosti, solidarnosti in sočutja nam bodo zagotovo pomagali, da okrepimo svoje duševno zdravje, se zavemo, da v tej situaciji nismo sami in zapuščeni, ob tem pa je seveda izrednega pomena, kako se bosta ali se že (solidarno in sočutno) odzivata politika in gospodarstvo (npr. delodajalci).
Zlasti ranljivim skupinam prebivalstva moramo zdaj v teh časih omogočiti »socialne stike« in »druženje«. Pomagajmo jim naročiti hrano in zdravila. Aktivirajmo najstnike in študente, da starejše ljudi prek računalnika ali pametnega telefona naučijo digitalnih komunikacijskih veščin ter jim dostavijo živila in druge nujne potrebščine. Zlasti tistim, ki so prešibki in ne (z)morejo sami po nujnih opravkih. Pokličite v najbližje zavetišče za brezdomce ali lokalno humanitarno organizacijo in jih vprašajte, ali kaj potrebujejo. In zakaj ne bi začeli takoj? Nikoli ni prepozno, čeprav se z novim koronavirusom »poznamo« že nekaj časa… Naš planet si bo medtem vsaj malce opomogel od nenehnega onesnaževanja ter pehanja za dobičkom in gospodarsko rastjo, mi pa bomo okrepili naše »socialne stike« in na koncu te poti premagali tudi »fizično oddaljenost«. Vse dobro in srečno v prihodnjih tednih in mesecih!
 
Matej Košir & Sanela Talić, Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip« (www.institut-utrip.si)

»Abbey Road Social Distancing« (foto: uporabnik Twitterja @BDStanley)

Starševstvo v času COVID-19 – napotki za starše oz. družine

Da bi staršem pomagali konstruktivno komunicirati s svojimi otroki v času karantene, smo v slovenščino prevedli šest sklopov nasvetov, ki vključujejo načrtovanje preživljanja skupnega časa ena na ena, ohranjanje pozitivnih občutkov in misli, ustvarjanje nove vsakodnevne rutine, izogibanje slabemu vedenju, obvladovanje stresa ter pogovor o novem koronavirusu oziroma bolezni COVID-19. Uporabite jih koristno zase in za otroke ter se pri tem čimbolj zabavajte.
Je pa dejstvo, da so ti napotki tudi sicer del naših preventivnih programov, namenjenih staršem oziroma družina. Edina pomembnejša razlika v tej situaciji je, da imamo v veliki večini zdaj na voljo več časa za krepitev teh starševskih veščin.
Nasveti so nastali pod okriljem številnih mednarodnih in drugih organizacij, kot sta npr. Svetovna zdravstvena organizacija (WHO) in UNICEF, za prevod pa smo v sodelovanju z avtorji poskrbeli pri Inštitutu za raziskave in razvoj »Utrip« v sklopu programa »Preventivna platforma« (www.preventivna-platforma.si), sofinanciranega s strani Ministrstva za zdravje.
Starši in družine lahko še več informacij na temo starševstva v času epidemije najdejo tule: https://zdaj.net/koronavirus-otroci-in-mladostniki/podpora-otrokom-v-casu-koronavirusa/
 

SPOROČILO ZA JAVNOST: Prepoved spletne prodaje in dostave alkohola na dom v času epidemije novega koronavirusa

Ljubljana, 7. april 2020 – Ob pripravi številnih ukrepov za učinkovito zajezitev krize zaradi novega koronavirusa smo ob svetovnem dnevu zdravja tudi v nekaterih pomembnejših nevladnih organizacijah s področja javnega zdravja pripravili predlog ukrepov na področju alkoholne politike, ki sloni na znanstvenih dokazih in nekaterih izkušnjah drugih držav po svetu.
Alkohol in korona virus – sporočilo za javnost (DOCX)

Naj postane socialno in čustveno učenje v šolah vidno | Learning to be

Konec januarja 2020 smo uspešno zaključili z evropskim projektom “Learning to Be: Razvoj prakse in metodologije za spremljanje socialnih in čustvenih veščin ter veščin na področju zdravja znotraj izobraževalnega sistema”. Šlo je za eksperimentalni projekt, ki je bil izveden v okviru programa Evropske Unije Erasmus+ (Key Action 3: European Policy Experimentations Programme). Projekt je združil strokovnjake, predstavnike pripravljalcev politik in odločevalce, praktike in raziskovalce iz sedmih evropskih držav (Litve, Latvije, Slovenije, Italije, Portugalske, Španije in Finske), s ciljem okrepiti socialno in čustveno učenje (SČU) v evropskih šolah.
Ideja projekta “Learning to be” je temeljila na predpostavki, da bi morali pri ocenjevanju učnih dosežkov v šolah preseči sedanjo prakso “ocenjevanja znanja”. Več poudarka bi veljalo nameniti pristopom, s pomočjo katerih lahko opazujemo razvoj socialnih, čustvenih, kognitivnih in metakognitivnih veščin učencev. Raziskave kažejo (Taylor, Oberle, Durlak in Weissberg, 2017; Sklad, Diekstra, De Ritter in Ben, 2012), da ima SČU pozitiven vpliv na vedenje učencev, odnose med učenci in učitelji, razredno klimo in učne dosežke. Med dolgoročnejšimi učinki SČU, ki jih strokovnjaki omenjajo, so povečana raven zaupanja, spoštovanja in zadovoljstva z življenjem (OECD, 2015; Payton, Weissberg, Durlak, Dymnicki in Pachan, 2008; Weare in Nind, 2011).
Ob zaključku projekta smo izdali poročilo o projektu ter priporočila za pripravljalce politik in odločevalce, ki bi lahko po našem mnenju občutno izboljšala učno prakso v šolah in razredih ter v izobraževalnih sistemih bistveno podprla zdrav socialni ter čustveni razvoj otrok in mladostnikov.

Ključna sporočila projekta “Learning to Be”:

  • Učenci lahko s pomočjo praks, ki temeljijo na socialnem in čustvenem učenju, vidno izboljšajo učne dosežke. Kratka sistematična intervencija, ki je temeljila na socialnem in čustvene učenju, in ki so jo izvajali učitelji v petih evropskih državah, je pokazala pozitivne rezultate tako glede učenja in vedenja učencev, kot tudi profesionalnega razvoja učiteljic in učiteljev.
  • Vendar pa, da bi zagotovili trajnostne učne dosežke, bi morale šole sprejeti kulturo, ki podpira socialno in čustveno učenje. Razvoj takšne učne kulture (šolskega okolja) je dolgoročna učna pot, ki zahteva pripravo, predanost in usklajeno prizadevanje celotne šolske skupnosti.
  • Zato morajo biti vrednote, ki so v središču kulture, ki podpira socialno in čustveno učenje, prenešene v eksplicitne učne cilje. Prav tako morajo postati vidne v vsakodnevnem poučevanju, učenju in spremljanju napredka. Usklajevanje šolske vizije, učnih ciljev, poučevanja, učenja in spremljanja napredka so bistvenega pomena za doseganje trajnostnih učnih dosežkov.

 

Več informacij o rezultatih in priporočilih ter orodje:

Poročilo o projektu & priporočila za pripravljalce politik in odločevalce (PDF)
Orodje za spremljanje socialnih in čustvenih veščin (končna verzija) (PDF)

Preventiva v času novega koronavirusa – nasveti in informacije

V času karantene zaradi novega koronavirusa in bolezni COVID-19 je vsekakor pomembna tudi preventiva, saj družine praktično ves čas preživijo skupaj doma. V tem času prihaja tudi do duševnih stisk in drugih skrbi zaradi epidemije in morebitne širitve virusa, najbolj na udaru pa so otroci in mladostniki.
Na spletu se je pojavilo kar nekaj uporabnih orodij, ki jih starši oziroma družine lahko koristno uporabite v času karantene (žal so vse vsebine v angleškem jeziku in potrudili se bomo, da v kratkem kakšno orodje tudi prevedemo v slovenščino):

Edino dodatni nasvet, ki vam ga lahko damo je, da učinkovito poskrbite za svoje (duševno) zdravje in varnost, ter da čim uspešneje skupaj prebrodimo to globalno krizo z novim koronavirusom. Srečno!

Islandski model (Planet Youth) pod drobnogledom preventivne stroke

Ljubljana, 14. februar 2020 – V zadnjih letih se v strokovnih, medijskih in političnih krogih precej razpravlja o tako imenovanem uspešnem islandskem preventivnem modelu (Planet Youth). Precej držav ali lokalnih skupnosti je že izrazilo interes za prenos omenjene dobre prakse z Islandije v svoja nacionalna ali lokalna okolja, in sicer pogosto brez kritičnega in strokovnega vpogleda, kako je takšne kompleksne modele sploh možno prenašati v popolnoma drugačna kulturna in politična okolja. Včeraj (13.2.2020) je svoje stališče o islandskem modelu objavilo tudi Evropsko združenje za raziskave v preventivi (EUSPR), kmalu zatem pa so svoj odgovor objavili tudi Islandci (Planet Youth) (povezavi do obeh dokumentov sta spodaj).
 
Stališče Inštituta “Utrip” temelji na dejstvu, da je treba biti pri takšnih prenosih “dobrih praks” skrajno previden, in da lahko v drugačnem okolju sicer uspešni modeli delujejo popolnoma drugače (tudi nasprotno od prepričanj in pričakovanj). Ravno zato je nujno treba vlagati v znanje in veščine strokovnih delavcev na področju preventive ter pripravljalcev politik in odločevalcev oziroma mnenjskih voditeljev na področju javnega zdravja in izobraževanja, da lahko dovolj samozavestno ter strateško in dolgoročno sprejemamo etične in strokovne odločitve glede obstoječih preventivnih praks in jih učinkovito in uspešno prilagodimo na svoj nacionalni oziroma lokalni kontekst.
 
S tem namenom v zadnjem času na našem inštitutu (v sodelovanju z evropskimi partnerji) razvijamo različne modele izobraževanj in usposabljanj za različne ciljne skupine (http://upc–adapt.eu in http://asap–training.eu), ki lahko pripomorejo k izboljšanju znanja in veščin glede kakovostne preventive in standardov ter kakovostnejšemu odločanju o vlaganju v razvoj in/ali prenos dobrih praks v druga kulturna in politična okolja.
 
Se pa lahko vsekakor veliko pozitivnega naučimo od islandskega modela, saj v Evropi težko najdemo takšno trdno in dolgoročno naravnano preventivno infrastrukturo kot pri njih (pretežno zaradi modela Planet Youth), vključno s strogo alkoholno politiko in strožjimi družbenimi normami glede alkohola in drugih drog, vključenostjo staršev in lokalnih skupnosti v prizadevanja za boljšo prihodnost otrok in mladih, strateškim vlaganjem v kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih itd.
 

Objave alkohola na družbenih omrežjih škodujejo otrokom in mladim

Pred kratkim (22.1.2020) je bil v znanstveni reviji “Frontiers in Psychology” objavljen članek, ki še dodatno potrjuje naše večletno prepričanje in večkratne pozive različnim ciljnim skupinam, zlasti pa mladim in staršem ter drugim pomembnim odraslim (vključno z različnimi vplivneži), da lahko objave alkohola na družbenih omrežjih negativno vplivajo na pitje mladih ter spodbujajo nadaljnjo normalizacijo alkohola v družbi.
Povezava na članek:
https://www.frontiersin.org/articles/10.3389/fpsyg.2019.02991/full
Ugotovitve raziskovalcev namreč kažejo, da bi nas moralo v tem kontekstu zelo skrbeti, zlasti ker so lahko “alkoholnim” objavam na Facebooku, Instagramu, Twitterju in drugje izpostavljeni številni otroci in mladostniki.
To lahko vpliva na povečano pitje alkohola v tej posebno ranljivi starostni skupini. Alkoholna industrija seveda vse to podpira in zraven navdušeno “ploska”, saj jim ni treba še dodatno investirati v oglaševanje na družbenih omrežjih.
Ob tej priložnosti pozivamo vse slovenske medije, da v čim večji meri povzemajo članek in s tem pripomorejo k zmanjšanju objav alkohola na družbenih omrežjih ter s tem izboljšanju zaskrbljujočega stanja glede alkohola v Sloveniji. Hkrati pozivamo tudi politike, da končno alkoholno politiko postavijo višje med prioritete te države, ter ne podlegajo pritiskom alkoholne industrije in njihovih podpornikov (npr. lobistov), čemur smo bili v preteklosti že priča. Eden od pomembnih in učinkovitih ukrepov bi zagotovo lahko bil popolna prepoved oglaševanja in objavljanja fotografij alkohola, vključno z družbenimi mediji.

VABILO: Zaključni posvet na temo socialno-čustvenega učenja

Learning to Be

Vljudno vas vabimo na zaključni posvet na temo socialno-čustvenega učenja v sklopu evropskega projekta “Learning to Be“, ki ga podpira Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), sofinancirata pa Ministrstvo za zdravje in Evropska komisija (program Erasmus+).

Za vodstva osnovnih šol (ravnateljice in ravnatelje oz. njihove pomočnice in pomočnike) bo posvet v ponedeljek, 20. januarja 2020 od 9.30 do 15.30 v uHotelu (dvorana Orhideja) v Ljubljani (VABILO 1), za učitelje in učiteljice oz. svetovalne delavke in delavce pa dan kasneje (21. januarja 2020) od 9.30 do 15.30 na isti lokaciji (VABILO 2).
Obeh posvetov se lahko udeležijo tudi predstavniki pristojnih (strokovnih) ustanov in organizacij s področja izobraževanja in preventive.
Prijavnice pošljite po e-pošti najkasneje do četrtka, 16. januarja 2020. Hvala!
 
Vabilo 1: Za vodstva osnovnih šol (ravnateljice in ravnatelje oz. njihove pomočnice in pomočnike) (PDF)
Vabilo 2: Za učitelje in učitelje in učiteljice oz. svetovalne delavke in delavce (PDF)