Alkohol ni le osebna izbira, temveč vprašanje okolja, politike in preventive

Danes (v sredo, 27. maja 2026) je v oddaji Studio ob 17h na 1. programu Radia Slovenija potekala razprava o alkoholu, njegovih posledicah za posameznike, družine in družbo ter o tem, zakaj v Sloveniji kljub znanju, podatkom in izkušnjam še vedno ne naredimo dovolj za zmanjševanje škode, povezane z alkoholom.

Med gosti oddaje je sodeloval tudi Matej Košir z Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in mreže Preventivna platforma. V oddaji so sodelovale še dr. Maja Roškar, Nacionalni inštitut za javno zdravje, dr. Mirjana Radovanović, Psihiatrična klinika Ljubljana, in Katarina Rebernak, Center za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Vrhnika.

Oddaja je bila posebna tudi zato, ker je bila to zadnja oddaja novinarke Helene Lovinčič pred njeno upokojitvijo. Ob tem se ji iskreno zahvaljujemo za dolgoletno odpiranje pomembnih družbenih in javnozdravstvenih tem ter za prostor, ki ga je v svojih oddajah namenjala strokovnim, poglobljenim in pogosto zahtevnim razpravam.

V razpravi je bilo poudarjeno, da alkohol v Sloveniji še vedno prepogosto obravnavamo predvsem kot stvar osebne izbire, navade ali tradicije. Vendar preventivna znanost kaže, da se vedenje ljudi oblikuje v okolju: skozi dostopnost alkohola, cene, oglaševanje, družbene norme, družinske vzorce, vrstniški pritisk, digitalno okolje in politične odločitve.

Če želimo zmanjšati škodo zaradi alkohola, ne moremo odgovornosti prelagati zgolj na posameznika. Potrebujemo okolje, v katerem je bolj zdrava izbira tudi lažja izbira.

Kaj pri alkoholu delamo narobe?

Ena ključnih težav je, da se v Sloveniji prepogosto zanašamo na ukrepe, ki so vidni, všečni in politično udobni, vendar imajo omejen učinek. To so predvsem enkratne kampanje, opozorila, predavanja in splošni pozivi k “odgovornemu pitju”. Takšni pristopi lahko povečajo ozaveščenost, vendar sami po sebi praviloma ne spremenijo globoko zakoreninjenih vzorcev rabe alkohola.

Kot opozarja tudi knjiga Prevention Gone Wrong, je ena največjih napak v preventivi prav ta, da vztrajamo pri pristopih, ki se dobro slišijo, vendar ne spreminjajo pogojev, v katerih ljudje sprejemajo odločitve.

Pri alkoholu to pomeni, da mladim pogosto govorimo, naj ne uporabljajo alkohola oziroma naj “pijejo odgovorno”, hkrati pa jim kot družba sporočamo, da je alkohol normalen del praznovanj, športa, sprostitve, druženja, uspeha in odraslosti. To je protislovno sporočilo, ki ga mladi zelo dobro zaznajo.

Alkoholna industrija ne more biti nevtralen partner javnega zdravja

V oddaji je bilo izpostavljeno tudi vprašanje alkoholne industrije. Ta se zelo dobro prilagaja času: prek digitalnega marketinga, sponzorstev, športnih in kulturnih dogodkov, vplivnežev, embalaže, “lifestyle” sporočil in izdelkov, ki alkohol povezujejo z zabavo, prestižem, sproščenostjo ali pripadnostjo.

Pri tem obstaja temeljni konflikt interesov. Alkoholna industrija ima sicer legitimen poslovni interes – prodati čim več svojih izdelkov. Javno zdravje pa ima nasproten cilj: zmanjšati škodo zaradi alkohola. Zato alkoholna industrija ne more biti nevtralen oblikovalec alkoholne politike.

To ne pomeni moraliziranja ali stigmatizacije ljudi, ki uporabljajo alkohol. Pomeni pa, da morajo imeti pri oblikovanju politik prednost zdravje, otroci, mladi, družine, skupnosti in dokazi – ne komercialni interesi.

Potrebujemo več političnega poguma

Slovenija na področju alkohola ne trpi zaradi pomanjkanja znanja. Imamo podatke, strokovnjake, mednarodne izkušnje in jasna priporočila. Manjka pa politična volja za ukrepe, ki dokazano zmanjšujejo škodo, vendar so pogosto manj priljubljeni ali se dotikajo močnih interesov.

Med takšne ukrepe spadajo strožje omejevanje oglaševanja in sponzorstev, učinkovitejša cenovna in trošarinska politika, manjša dostopnost alkohola, doslednejši nadzor prodaje mladoletnim, učinkovitejši ukrepi v prometu, zgodnje prepoznavanje tveganega pitja ter kakovostna podpora posameznikom in družinam.

Dobra alkoholna politika ni politika prepovedi, temveč politika odgovornosti. Njeno izhodišče ni kaznovanje ljudi, ampak preventiva, zmanjševanje tveganj in škode ter ustvarjanje okolja, v katerem otroci in mladi ne odraščajo v stalni normalizaciji alkohola.

Preventiva ni moraliziranje – preventiva je urejanje okolja

Eden ključnih poudarkov Preventivne platforme je, da učinkovita preventiva ne temelji na strahu, moraliziranju ali krivdi. Temelji na dokazih, kakovostnih programih, dolgoročnem delu, usposobljenih izvajalcih, podpornih okoljih in javnih politikah, ki zmanjšujejo tveganja.

Pri alkoholu to pomeni, da moramo manj spraševati samo “zakaj ljudje pijejo alkohol?” in večkrat vprašati: “kakšno okolje smo ustvarili, da je raba alkohola tako dostopna, poceni, sprejemljiva in pričakovana?”

Če želimo resne spremembe, moramo preseči logiko, da bo več informacij samo po sebi spremenilo vedenje. Potrebujemo celovit pristop: od družin, šol in lokalnih skupnosti do zakonodaje, cen, oglaševanja in politične odgovornosti.

Zahvala Heleni Lovinčič

Ob koncu se iskreno zahvaljujemo novinarki Heleni Lovinčič za dolgoletno profesionalno, poglobljeno in družbeno odgovorno novinarsko delo. Oddaja Studio ob 17h je bila pogosto prostor za teme, ki zahtevajo več kot kratke izjave in površinske razprave.

Prav javnozdravstvene teme, kot je alkohol, potrebujejo takšen prostor: miren, strokoven, kritičen in človeški. Hvala za vsa leta odpiranja pomembnih vprašanj.

Posnetek oddaje je dostopen tukaj:
https://prvi.rtvslo.si/podkast/studio-ob-1700/87/175224791

Ustanovljena je Federacija vsebinskih mrež Slovenije

V četrtek, 14. maja 2026, je bila v Mariboru ustanovljena Federacija vsebinskih mrež Slovenije, nova krovna, povezovalna in reprezentativna organizacija vsebinskih mrež nevladnih organizacij.

Ustanovni zbor je potekal kot ločen drugi del dogodka po predhodnem 3. branju in sprejemu Strategije razvoja vsebinskih mrež Slovenije 2026–2032. S tem je bil strateško-programski del procesa nadgrajen s formalnim korakom ustanovitve skupne organizacije, ki bo vsebinskim mrežam omogočala bolj povezano, usklajeno in sistemsko delovanje.

Federacija se ustanavlja kot samostojno, prostovoljno, nepridobitno in člansko združenje pravnih oseb po Zakonu o društvih. Komunikacijsko ime nove organizacije je Federacija vsebinskih mrež Slovenije, skrajšano Federacija VMS.

Namen Federacije je povezovanje, usklajevanje, krepitev in zastopanje skupnih sistemskih interesov vsebinskih mrež nevladnih organizacij pri vprašanjih, ki presegajo posamezna področja. Med ključnimi nalogami Federacije bodo strukturiran civilni dialog z državo, spremljanje javnih politik, razvoj skupnih standardov, krepitev profesionalizacije, evropsko in mednarodno povezovanje ter večja prepoznavnost vsebinskih mrež.

Federacija ne nadomešča posameznih vsebinskih mrež in ne posega v njihovo strokovno avtonomijo. Njena naloga je vzpostaviti skupno organizirano raven za vprašanja, pri katerih je skupni nastop vsebinskih mrež potreben, smiseln in koristen.

Na ustanovnem zboru so bila obravnavana in sprejeta ustanovna gradiva, med drugim sklep o ustanovitvi, statut oziroma temeljni akt, sklep o imenovanju zastopnika oziroma pooblaščene osebe za registracijo ter sklep o izvolitvi prehodnih organov. Prehodni organi bodo delovali do prve redne skupščine, ki je predvidena septembra 2026.

Članice Federacije bodo lahko zveze, društva, zavodi in druge nepridobitne pravne osebe zasebnega prava, ki vodijo, koordinirajo, predstavljajo ali strokovno podpirajo vsebinske mreže nevladnih organizacij. Odločilna pri članstvu ne bo pravnoorganizacijska oblika, temveč dejanski mrežni oziroma reprezentativni mandat organizacije.

Ustanovitev Federacije pomeni pomemben prehod od razpršenega sodelovanja k bolj strukturirani skupni organizaciji vsebinskih mrež. Gre za novo razvojno zgodbo, ki bo omogočila skupen glas, jasnejšo razmejitev vlog, boljše sodelovanje z državo in večjo sposobnost vsebinskih mrež za sodelovanje pri oblikovanju javnih politik.

Po ustanovitvi sledi registracijski postopek, ureditev osnovnih pogojev za delovanje ter priprava prvega operativnega programa. Po registraciji bo pripravljen tudi poseben poziv drugim vsebinskim mrežam in organizacijam k pristopu.

Predvideno je, da bo septembra 2026 izvedena prva redna skupščina Federacije, na kateri se bodo srečale članice, potrdile organe, program dela, prednostne naloge in način nadaljnjega sodelovanja.

Zahvaljujemo se vsem sodelujočim organizacijam in predstavnicam ter predstavnikom vsebinskih mrež za sodelovanje v procesu, ki je pripeljal do sprejema Strategije in ustanovitve Federacije vsebinskih mrež Slovenije.

Ustanovitve Federacije vsebinskih mrež Slovenije je del projekta »Krepitev vsebinskih mrež nevladnih organizacij za kakovostne javne politike«,ki ga sofinancira Ministrstvo za javno upravo v okviru javnega razpisa za razvoj in profesionalizacijo NVO in prostovoljstva 2024.

Dodatne informacije:
gp@nevladni.info
www.nevladni.info

Planet Youth Conference 2026 v Reykjaviku: Ko globalna preventiva išče pogum za dolgoročne spremembe

V Reykjaviku je med 6. in 8. majem 2026 potekala mednarodna konferenca Planet Youth Conference 2026, ki je ponovno združila raziskovalce, praktike, odločevalce, predstavnike lokalnih skupnosti in organizacij iz celega sveta okoli skupnega vprašanja: kako graditi bolj zdrava, varnejša in bolj povezana okolja za otroke in mlade.

Konferenca je potekala v znamenju dolgoročnega, skupnostnega in na dokazih temelječega pristopa k preventivi, po katerem je Islandija postala globalno prepoznaven primer dobre prakse. Organizatorji so v zaključni objavi poudarili, da preventiva ne nastaja v izolaciji, temveč skozi sodelovanje, lokalne podatke, dolgoročno zavezanost in ljudi, ki jim je iskreno mar za dobrobit otrok in mladih.

Poseben poudarek letošnje konference je bil tudi na zaščiti ključnih elementov islandskega modela preventive pred vse večjimi komercialnimi pritiski alkoholne industrije. V skupnem pozivu civilne družbe so udeleženci opozorili, da uspeh islandskega modela ni nastal po naključju, temveč zaradi desetletij sistematičnega vlaganja v skupnost, družine, zdrava okolja, omejevanje dostopnosti alkohola in podporne javne politike.

“The Global Prevention Paradox”

Med govorci konference je bil tudi Matej Košir, direktor Inštituta Utrip in vodja mreže Preventivna platforma, ki je nastopil s keynote predavanjem z naslovom:

“The Global Prevention Paradox: Why We Fund the Fire, Not the Fireproofing”.

V svojem dinamičnem, mestoma hudomušnem, a hkrati zelo kritičnem govoru je izpostavil paradoks sodobne preventive: družbe pogosto vlagajo ogromna sredstva v odzivanje na posledice različnih težav, bistveno manj pa v dolgoročno preprečevanje njihovega nastanka.

“Zelo dobri smo v gašenju požarov. Veliko slabši pa pri preprečevanju, da bi do požarov sploh prišlo,” je poudaril Košir.

Po njegovih besedah imajo krize medijsko pozornost, politično težo in vidnost, medtem ko je uspešna preventiva pogosto “nevidna”, saj se problemi preprosto ne razvijejo. Prav zato preventiva pogosto izgublja bitko za financiranje in politično podporo.

“Fast food” preventiva

Eden najbolj odmevnih delov predavanja je bil prikaz t. i. “fast food preventive” – hitrih, všečnih in pogosto neučinkovitih preventivnih pristopov, ki ustvarjajo veliko aktivnosti, a malo dolgoročnih učinkov.

Košir je skozi konkretne primere opozoril na:

  • enkratna predavanja,
  • zastraševalne kampanje,
  • slogane tipa “Just Say No”,
  • pretirano zanašanje na informiranje,
  • ter uporabo zvezdnikov kot “preventivnih govorcev”.

V enem bolj humorno obarvanih trenutkov je vprašal občinstvo:

“Ali bomo zdaj v šole povabili Marilyn Mansona ali Snoop Dogga, da učita preventivo?”

Ob tem je poudaril, da dobre namere same po sebi še ne pomenijo kakovostne preventive. Preventiva mora biti ocenjevana po učinkih, ne po količini aktivnosti ali všečnosti programov.

Kaj dejansko deluje?

Pomemben del predavanja je bil namenjen tudi pristopom, za katere raziskave dosledno kažejo, da imajo dolgoročne pozitivne učinke. Košir je izpostavil predvsem:

  • razvoj življenjskih in socialnih veščin,
  • programe za družine,
  • podporno šolsko okolje,
  • skupnostne pristope,
  • okoljske strategije,
  • ter javne politike, ki temeljijo na dokazih.

Preventivo je opisal kot “arhitekturo”, ne kot kampanjo:

“Preventiva ni plakat. Je sistem.”

Prav zato je kot enega najboljših primerov izpostavil model Planet Youth, ki temelji na dolgoročnem delu s skupnostjo, povezovanju družin, šol, lokalnih okolij in politik ter uporabi lokalnih podatkov za načrtovanje ukrepov.

Preventina: umetna inteligenca v podporo preventivi

V drugem delu predavanja je Košir predstavil tudi razvoj specializiranega AI asistenta Preventina / PreventAdvisor, namenjenega podpori strokovnjakom, organizacijam in odločevalcem na področju preventive.

Po njegovih besedah danes problem ni več pomanjkanje dokazov, ampak predvsem težavna dostopnost in uporaba kakovostnega znanja v vsakodnevni praksi.

Preventina omogoča hitro pridobivanje strokovno preverjenih informacij in podporo pri odločanju, pri čemer ne nadomešča strokovnjakov, temveč jim pomaga sprejemati bolj informirane in učinkovite odločitve.

“Mladi si zaslužijo več kot slogane”

Predavanje je zaključil z mislijo, ki je močno odmevala med udeleženci:

“Mladi si zaslužijo več kot slogane. Zaslužijo si sisteme, ki jih zaščitijo, še preden se požar sploh začne.”

Konferenca Planet Youth 2026 je tako ponovno pokazala, da kakovostna preventiva ni vprašanje posameznih projektov ali kratkoročnih kampanj, temveč dolgoročne družbene vizije, sodelovanja in poguma za vlaganje v prihodnost otrok in mladih.