V letošnjem novembru, mesecu preventive, številne javne ustanove in nevladne organizacije po vsej Sloveniji izvajajo raznovrstne aktivnosti (letos zaradi epidemije predvsem na spletu) ali medijske kampanje prek tradicionalnih medijev (televizije, radia in časopisov) ter družbenih omrežij.

In vsako leto znova se sprašujemo, ali takšne praviloma časovno omejene akcije (zlasti enkratna predavanja, delavnice ali dnevi, posvečeni preventivi) pripomorejo k temu, da bi vsaj nekoliko zmanjšali probleme na področju tveganega vedenja (na primer uporaba alkohola, tobaka in drugih drog, duševno zdravje, nasilje, tvegana spolnost, zasvojenost z ekrani, vožnja pod vplivom alkohola in drugih drog itd.).

Celoten članek (Dnevnikov Objektiv)

 https://www.dnevnik.si/1042944254/Objektiv/ko-dober-namen-ni-dovolj-kaj-v-preventivi-deluje-in-kaj-ne-ter-zakaj

Ob letošnjem preventivnem mesecu novembru mreža »Preventivna platforma« poziva pristojne ustanove k povečanju finančne podpore učinkovitim preventivnim programov, zlasti na področju duševnega zdravja otrok, mladih in starejših, podpore učiteljicam in učiteljem pri izvajanju kakovostnih programov v šolah ter pozitivnega starševstva in kakovostne družinske politike.

Borovnica, 3. november 2020 – V zadnjih letih je v Sloveniji sicer viden napredek na področju kakovostne preventive na področju tveganega vedenja otrok in mladih, vendar so še vedno marsikje po državi prisotne številne neučinkovite ali celo škodljive prakse (npr. v šolskem in družinskem okolju ter lokalnih skupnostih so tovrstne dejavnosti neredko financirane celo iz javnih sredstev). Zlasti v času epidemije in mnogih izzivov, povezanih z novim koronavirusom in boleznijo COVID-19, bi se morala že tako omejena finančna sredstva usmerjati v kakovostne preventivne programe in intervencije, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, in ki so namenjene predvsem izboljšanju (duševnega) zdravja otrok, mladih in starejših, kakovosti preventivnih programov v vrtcih in šolah ter krepitvi družinskih veščin in pozitivnega starševstva. Pri tem je zelo pomembno, da se bolj aktivirajo lokalne skupnosti in vsi ključni (lokalni) deležniki.

Povezava na sporočilo za javnost (doc)

V mesecu septembru 2020 smo s podporo »Active Citizens Fund« začeli z nadaljevanjem kampanje »Ker alkohol ni mleko«. Obseg in vzorci rabe alkohola v Sloveniji so zaskrbljujoči, zlasti med mladimi. V raziskavi, ki smo jo izvedli decembra 2017, so bili mladi aktivisti v vlogi skritih kupcev pri nakupu alkohola v gostinskih lokalih od skupno 150 poskusov »uspešni« v 96,7 % primerih, v času prireditve Ritem mladosti pa je skoraj tri četrtine mladoletnih brez težav dobilo alkohol tudi v trgovinah. S pobudo »Ker alkohol ni mleko« si prizadevamo spreminjati prepričanja, stališča in odnos ljudi do alkohola, hkrati pa želimo doseči zaostritev političnih ukrepov za zmanjšanje rabe alkohola v Sloveniji.
Glavni cilj projekta je s celovito organizirano akcijo ter opolnomočenjem pripravljalcev politik in odločevalcev doseči izboljšanje stanja in zmanjšati brezbrižnost celotne družbe do alkohola in alkoholne politike. Javnost bomo informirali in ozaveščali o stanju, npr. o napačnih prepričanjih, stališčih in odnosu ljudi, ter dobrih praksah – učinkovitih ukrepih na področju alkoholne politike in rabe alkohola zlasti med mladimi. Pripravljali bomo tudi zakonodajne pobude. Ključnim političnim deležnikom bomo na ta način olajšali odločanje glede ukrepanja in hkrati poskušali doseči močno javno podporo ukrepom in zavedanje, da je treba v Sloveniji na področju alkohola in alkoholne politike storiti občutno več.
Ciljne skupine so zlasti pripravljavci politik ter odločevalci na področju javnega zdravja in širše, mediji, uporabniki družbenih omrežij, starši in drugi pomembni odrasli, gostinci, trgovci in nevladne organizacije (NVO) s področja javnega zdravja. Dolgoročne koristi od projekta bodo imeli predvsem otroci in mladi z vidika izboljšanja zdravja ter zmanjšanja prisotnosti alkohola v njihovem vsakdanu.
Nosilec projekta: Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (zKNB)
Projektni partnerji: Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR), Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK). Partner iz države donatorice: IOGT Iceland (Islandija).
Več informacij: https://acfslovenia.si/podprti-projekti/ker-alkohol-ni-mleko-zagovornistvo-na-podrocju-alkoholne-politike/
 
Kontaktna oseba: Matej Košir (info@institut-utrip.si)
Spletna stran: www.keralkoholnimleko.si
Facebook: https://www.facebook.com/alkoholnimleko
 
S podporo:

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je pred kratkim na podlagi obsežne raziskave, v katero je bila zajeta tudi Slovenija, izdala publikacijo »Violence and injuries in Europe: burden, prevention and priorities for action«. Raziskava je pokazala skrb vzbujajoče podatke na področju avtoagresivnega vedenja, ki vključuje tako samomorilno kot tudi samopoškodbeno vedenje. Skoraj dve tretjini (61 odstotkov) smrti v evropski regiji je posledica avtoagresivnega vedenja (141.089), padcev (83.325) ter poškodb, nastalih pri prometnih nesrečah (78.198). Od tega je 44 odstotkov smrti v starostni skupini med 15 in 29 let. Tudi podatki za Slovenijo so zelo zaskrbljujoči, zato so takojšnje spremembe politike in ukrepov na področju duševnega zdravja otrok in mladih nujne. Še posebej je to pomembno v tem obdobju spopadanja z novim koronavirusom in boleznijo COVID-19, ki do otrok in mladih ni prijazno in zelo vpliva na njihovo duševno zdravje.
Podatki za Slovenijo (Slika 1) kažejo, da je v starostni skupini med 15 in 29 let ter 30 in 49 let na prvem mestu kot vzrok smrti avtoagresivno vedenje. Sklepamo lahko, da je v starostni skupini med 30 in 49 let med glavnimi vzroki za smrt predvsem samomor, pri mlajših pa pogosto tudi samopoškodbeno vedenje. »Ne glede na vzrok smrti v obeh starostnih skupinah, statistični podatki jasno kažejo, da moramo v Slovenji na nacionalni ravni nujno v čim krajšem času sprejeti ustrezne ukrepe na področju nasilja ter preprečevanja namernih poškodb ter več investirati v učinkovite in na znanstvenih dokazih temelječe programe duševnega zdravja za otroke in mlade ter tudi odrasle«, je povedala Mateja Vilfan, strokovna sodelavka Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in vodja spletišča za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju TuSmo.si.

Slika 1: Poglavitni vzroki za smrt v Sloveniji leta 2016.
Nadalje, podatki v starostni skupini med 15 in 29 let kažejo na nadpovprečen odstotek smrti kot posledice namerne poškodbe v primerjavi s statističnimi podatki za celotno Evropsko unijo (Slika 2). Kar 29 odstotkov smrti je posledica avtoagresivnega vedenja. Raziskava vsekakor kaže na visoko stopnjo ranljivosti otrok in mladostnikov v Sloveniji.

Slika 2: Delež smrti med namernimi in nenamernimi poškodbami in drugimi vzroki glede na starostno skupino v Sloveniji (2016); Delež nasilja in poškodb s smrtnim izidom glede na vzrok v Sloveniji (2016).
»Letošnje leto z vsemi sprejetimi ukrepi z namenom preprečevanja širjenja okužbe z novim koronavirusom in bolezni COVID-19 vsekakor ni prijazno do otrok in mladostnikov. V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo so namreč opozorili, da so imeli v času epidemije pedopsihiatri manj novih primerov, a so bili ti hujši«, je dodala Vilfanova. Urgentna služba je zaznala porast obravnav (»V času epidemije več nujnih obravnav otrok in mladostnikov«, 20.6.2020, objava na www.rtvslo.si). »Opažanje psihiatrov, da je že s spomladanskim vračanjem v šolo prišlo do porasta samopoškodbenega vedenja in samomorilnih razmišljanj, postavlja vprašanje, kaj pri povratku v šolo oziroma kaj v povezavi s šolo je tisto, kar pri otrocih in mladih povzroča tako hudo stisko, da se ta kaže v obliki samopoškodb ter samomorilnih misli. Do teh stisk ni prišlo samo pri tistih otrocih in mladostnikih, ki v času šolanja na daljavo niso delali dovolj za šolo, temveč tudi pri otrocih in mladostnikih, ki so povprečno prizadevni, ampak jim šola enostavno predstavlja prevelik stres«. V Združenju pričakujejo tudi, da se bodo nekatere duševne motnje, kot sta npr. posttravmatska stresna motnja in depresija, pokazale šele po epidemiji oziroma zdravstvene krize s COVID-19, saj te nastanejo po daljšem stresnem in izčrpavajočem obdobju.

»Negotovost glede začetka novega šolskega leta in poteka pouka s številnimi omejitvami vsekakor ne prinaša nič obetajočega. Preteklo obdobje nam je pokazalo, kako ranljivi so lahko otroci in mladi ter kako pomembno je, da imajo na voljo ustrezne in strokovne oblike podpore, nemoten dostop do pomoči ter potrebne informacije. Podatki raziskav nam zelo jasno kažejo, da so spremembe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov nujne in zelo potrebne«, v svojem blogu na spletišču TuSmo.si nadaljuje Vilfanova.

Tudi sicer je področje samopoškodbenega vedenja v slovenskem prostoru še vedno premalo raziskano in obravnavano. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2018 izdal znanstveno monografijo »Duševno zdravje otrok in mladostnikov«, v kateri dr. Helena Jeriček Klanšček s sodelavci ugotavlja, da moramo v Sloveniji na področju raziskovanja namernega samopoškodovanja najti način, s katerim bomo zagotovili podatkovno bazo in dopolnili obstoječe baze podatke. S tem bi se omogočil vpogled v naravo namernega samopoškodbenega vedenja in razlikovanje med samopoškodbenimi epizodami brez namena smrti in z namenom smrti. Podatki kažejo, da so najpogostejše motnje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov stresne, depresivne ter anksiozne in hiperkinetične motnje, motnje hranjenja in različne oblike samomorilnosti. Od leta 2008 do 2015 se je zaradi reakcije na hud stres, anksioznih motenj, hiperkinetične motnje in motenj hranjenja povečalo število zunajbolnišničnih obravnav. Samomor je bil v zadnjem desetletju med mladostniki od 15. do 19. leta starosti skoraj vsako leto med prvimi tremi vzroki umrljivosti.

»Vsekakor samopoškodbenega vedenja ne moremo enačiti s samomorilnim, sta pa oba pogosto prepletena ali se izmenjujeta. Zato je potreba po podatkih in ustrezni obravnavi samopoškodbenega vedenja zelo velika, saj danes ne znamo oceniti obsega tega problema med otroki in mladimi. Lahko se edino strinjamo, da je problematika zelo podcenjena, ukrepi in obravnava pa daleč od dejanskih potreb. In to tako z vidika znanja, kadrovskih kapacitet in financiranja«, za konec pojasni Vilfanova.

Za vsa dodatna vprašanja, pojasnila in prispevke smo vam na voljo prek elektronske pošte na info@institut-utrip.si ali telefona (031) 880-520. Sporočilo za javnost je objavljeno tudi na: www.preventivna-platforma.si, več o problematiki pa si lahko preberete tudi na našem spletišču za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju TuSmo.si (http://tusmo.si). 
Že vnaprej hvala za vse morebitne objave in prispevke!
Lep pozdrav,
Matej Košir, UTRIP / Preventivna platforma
 
Dodatne informacije:
V mreži »Preventivna platforma« smo spomladi letos obnovili spletišče na temo samopoškodbenega vedenja TuSmo.si. Na voljo je tudi brošura za strokovne delavce in delavke, ki se z njim srečujejo pri svojem delu z mladimi. Aktivni smo tudi na Facebooku in Instagramu, kjer nas lahko všečkate in nam sledite.
Spletišče za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju (http://tusmo.si) obstaja že od leta 2011. Spomladi letos smo ga popolnoma prenovili ter aktivnostim dodali še profil na Facebooku in Instagramu. Upamo, da bomo z aktivnostmi na družbenih omrežjih še lažje dosegli naše ciljne skupine. Spletna stran in oba profila so namenjeni vsem mladostnicam in mladostnikom, ki se samopoškodujejo in potrebujejo dodatno pomoč, podporo ali informacije o samopoškodbenem vedenju.
Na spletni strani je na voljo tudi brošura z naslovom »Samopoškodbeno vedenje: Kako ga lahko razumemo in pomagamo« (priloga), ki je namenjena strokovnim delavkam in delavcem na osnovnih in srednjih šolah (npr. učiteljicam in učiteljem ter svetovalnim delavkam in delavcem), centrih za socialno delo, zdravstvenih ter drugih ustanovah, ki se tako ali drugače srečujejo s primeri samopoškodbenega vedenja.

Viri:
Jeriček Klanšček, H., Roškar, S., Vinko, M., Konec Juričič, N., Hočevar Grom, A., Bajt M., … Poldrugovac, M. (2018) Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno na spletni strani: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/dusevno_zdravje_otrok_in_mladostnikov_v_sloveniji_19_10_18.pdf
Spremembe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov so nujne! (blog Mateje Vilfan na spletišču za samopomoč in svetovanje TuSmo.si). Pridobljeno na spletni strani: http://tusmo.si/spremembe-na-podrocju-dusevnega-zdravja-otrok-in-mladostnikov-so-nujne/
V času epidemije več nujnih obravnav otrok in mladostnikov (www.rtvslo.si). 20.6.2020.  Pridobljeno na spletni strani: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/v-casu-epidemije-vec-nujnih-psihiatricnih-obravnav-otrok-in-mladostnikov/528028?fbclid=IwAR0K-vkMgByK_U3toud02AuZhoxshbWgOsQTKIHnDoR0Gd6sLBmurLumtSw
Violence and injuries in Europe: burden, prevention and priorities for action. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; 2020. Licence: CC BY-NC-SA 3.0 IGO. Pridobljeno na spletni strani: https://www.euro.who.int/en/publications/abstracts/violence-and-injuries-in-europe-burden,-prevention-and-priorities-for-action-2020
 
Povezava na Tu Smo brošuro: Samopoškodovanje brošura TuSmo.si (PDF)
Povezava: Sporočilo na javnost
 

Spoštovani,
Z velikim veseljem sporočamo, da je Odbor za nagrade in priznanja (Recognition and Honors Committee) ameriškega združenja za raziskave v preventivi (SPR ) izmed vseh nominacij v letu 2020 podelil nagrado tudi slovenskima strokovnjakoma Mateju Koširju in Saneli Talić, direktorju in vodji preventivnih programov na Inštitutu za raziskave in razvoj »Utrip«.
Prejela sta prestižno mednarodno nagrado za doprinos k preventivni znanosti in raziskovanju (International Collaborative Prevention Research Award).
Omenjeno nagrado podeljujejo posamezniku ali skupini za prispevek na področju mednarodnega sodelovanja.

Nagrado bosta prejela na (tokrat virtualni) vsakoletni podelitvi, in sicer v četrtek, 23. julija 2020, ob 22. uri (po slovenskem času) ob zaključku 28. letnega srečanja SPR. Na področju preventive veljajo nagrade SPR kot nekakšni strokovni »oskarji«, če jih npr. primerjamo z ameriško filmsko industrijo, in so za vsakega strokovnjaka ali strokovnjakinjo na tem področju dela prestižni in hkrati zelo pomembna strokovna referenca.
Povezava na novico o nagradi:
https://www.preventionresearch.org/wp-content/uploads/2020/07/SPR-2020-AWARDS-program-final.pdf
Več:
Povezava do DOCX

(ali zakaj je včasih bolje »nič, kot vsaj nekaj«)

V zadnjem času se je pojavilo kar nekaj različnih preventivnih medijskih kampanj na področju drog (vključno z alkoholom in tobakom), zlasti v sklopu obeleževanja različnih mednarodnih dni na področju zdravja, tobaka in kajenja, prepovedanih drog oziroma tednov ali mesecev preventive. Zlasti s povečanjem javnih sredstev za nevladne organizacije s strani Ministrstva za zdravje je ta trend pojavljanja medijskih kampanj in različnih akcij medijskega zagovorništva še toliko očitnejši.
Mediji imajo seveda lahko številne pozitivne vloge v preventivi. Pomagajo pri postavljanju družbene in politične agende (npr. zakaj je z dokazi podprta preventiva pomembna, zakaj je treba več investirati v preventivne dejavnosti, opozorila glede varnosti in ogrožanja javnega zdravja). Prav tako jih lahko uporabimo pri krepitvi prizadevanj na področju preventive, ki so razpršena v več okoljih hkrati na mikro in makro ravni v celotni skupnosti ali državi. Takšna večkomponentna prizadevanja so lahko močnejša kot enokomponentne preventivne intervencije. Masovni mediji imajo mnoge značilnosti, zaradi katerih so privlačni za preventivo, vendar jih žal redko ali skoraj nikoli ne uporabljamo na učinkovit način, podprt s teorijo in znanstvenimi dokazi.
Zakaj (sploh) uporabiti medije v preventivnih intervencijah? Zato, ker zanje praviloma ne potrebujemo veliko finančnih sredstev (razen če želimo »oglaševati« v najbolj gledanih terminih na TV) in imajo praviloma velik doseg. Z njimi lahko ciljano in hitro dosegamo velik delež ciljnih skupin in nemudoma opozorimo na določen pojav ali problem v družbi. Lahko povzročimo navdušenje in zanimanje (zlasti pri pripravljalcih politik in odločevalcih) ter vplivamo na tako imenovane mnenjske voditelje (vključno s tako imenovanimi »influencerji«). Vplivamo lahko tudi na preventivno »agendo« v šolah in (lokalnih) skupnostih. Izognemo se lahko stigmatizaciji specifičnih skupin ali posameznikov. Predvsem pa so stroškovno učinkovite, če jih pravilno izvajamo (EMCDDA, 2019). In nenazadnje, mediji so pomembno »preventivno« orodje v obdobjih, kot je bila nedavna epidemija.
Uspešnost kampanj in drugih intervencij (npr. v šoli ali družini) je odvisna od teorij, ki usmerjajo naša stališča, prepričanja in vedenje, zlasti uporabo drog (vključno z alkoholom in tobakom). Te teorije so temelj za interveniranje s prepričljivimi sporočili, ki lahko spodbujajo neuporabo drog, odvračajo od nadaljnje uporabe ter tiste posameznice in posameznike, ki že uporabljajo droge, spodbujajo in usmerjajo k zdravljenju zasvojenosti in socialni obravnavi. Uporaba obstoječega teoretičnega znanja je ključna za uspešno medijsko preventivno intervencijo.
Med bolj znane in uporabljene teorije spadata zlasti teorija načrtovanega vedenja in teorija prepričevanja o učenju sporočil. Teorija načrtovanega vedenja (Ajzen in Fishbein, 2008) in druge teorije na področju komuniciranja in prepričevanja kažejo na to, da se je mogoče naučiti vseh stališč. Torej, da bi spremenili vedenje, mora razvijalec kampanje zagotoviti informacije, ki bodo zamenjala znanja, na katerih temelji staro stališče. Ta »teorija o učenju sporočil« natančno določa dejavnike, ki morajo biti prisotni, če naj bi komunikacija bila prepričljiva, in kako ti dejavniki s skupnim delovanjem generirajo spremenjena stališča (EMCDDA, 2019).
Teorija Carla Hovlanda (Hovland, 1953), ki združuje prepričevanje in učenje sporočil (»Message Learning Theory of Persuasion«), je tako kot teorija načrtovanega vedenja v precejšnji meri prispevala k razumevanju razvoja sporočil. Tako kot ena od teorij, ki pravi, da se ljudje naučijo svojih stališč – z njimi se niso rodili – tudi ta predvideva, da če ljudje želijo spremeniti svoja stališča, se morajo naučiti, da mora alternativno prepričanje stopiti na mesto prepričanja, ki se spreminja (EMCDDA, 2019).
Kakšni so torej razpoložljivi dokazi, ki podpirajo medijske preventivne intervencije (npr. medijske kampanje)? Razvijalci mednarodnih standardov so naleteli na več gradiv z raziskavami o učinkovitosti medijskih kampanj. Najbolj trdne ugotovitve izhajajo iz študij, ki so preučevale uporabo tobaka, sicer pa velja splošna ugotovitev glede pomanjkanja relevantnih raziskav na tem področju. Razlogi za to večinoma temeljijo na izzivih izvajanja kakovostnih vrednotenj medijskih kampanj. Velja omeniti, da sicer raziskave o tematiki prepričevanja in njegovih vplivih na različne vrste vedenj poteka že več kot 50 let. O najboljših načinih prepričevanja in načinu oblikovanja prepričljivih sporočil, ki lahko učinkovito vplivajo na stališča in vedenja, obstaja precej empirično podprtega znanja.
Na žalost številne medijske kampanje ne uporabljajo teh informacij o učinkovitih metodah prepričevanja in učenja sporočil. Namesto tega se zanašajo na ideje v danem trenutku, ki nimajo empirične zasnove.
Nekatere značilnosti kampanj s pozitivnimi rezultati (UNODC 2015; UNODC 2018):

1. Natančno določite ciljno skupino oglaševalske akcije s tem, da »ena velikost ne ustreza vsem«.
2. Medijske kampanje morajo temeljiti na trdni teoretični podlagi.
3. Sporočila je treba oblikovati na podlagi močnih formativnih raziskav: potrebno je testirati sporočila in gradiva pred objavo kampanje!
4. Povežite kampanjo z drugimi preventivni ukrepi in intervencijami v sklopu družin (doma), šole, skupnosti ali celotne družbe. Večkomponentna preventiva je lahko učinkovitejša.
5. Ustrezno izpostavljenost ciljne skupine je treba doseči skozi ustrezno časovno obdobje.
6. Uspešne medijske kampanje se sistematično vrednotijo.
7. Preventivne kampanje, usmerjene v otroke, bi morale biti prvenstveno namenjene staršem.
8. Kampanje morajo biti usmerjene v spreminjanje kulturnih norm o uporabi drog (vključno z alkoholom in tobakom) in/ali izobraževanju javnosti o posledicah uporabe drog in/ali predlaganju strategij, kako se upreti / izogniti uporabi drog

Razvoj učinkovite preventivne medijske kampanje ni lahko delo in ne sme temeljiti na zgolj dobrih občutkih in »zdravorazumskih« idejah, temveč predvsem na teoretičnih osnovah, raziskavah in vrednotenju. Sicer so številne medijske kampanje na področju preventive zgolj nepotrebno trošenje večinoma javnega (davkoplačevalskega) denarja in s tem vprašanjem se morajo zagotovo ukvarjati tudi tisti, ki tovrstnim kampanjam namenjajo relativno visoka finančna sredstva.
 
Matej Košir & Sanela Talić, UTRIP / Preventivna platforma
 
*****
 
Več o mednarodnih preventivnih standardih (tudi na temo medijskih kampanj):
https://www.preventivna-platforma.si/na-podrocju-preventive-je-v-sloveniji-se-vedno-prevec-neucinkovitih-ali-celo-skodljivih-pristopov-in-praks/
 
Viri in literatura:
European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (2019), European Prevention Curriculum: a handbook for decision-makers, opinion-makers and policy-makers in science-based prevention of substance use, Publications Office of the European Union, Luxembourg.
Mednarodni preventivni standardi na področju uporabe drog (2018), druga dopolnjena izdaja (neuradni slovenski prevod). UNODC in WHO, Dunaj.

V mreži »Preventivna platforma« smo obnovili spletišče na temo samopoškodbenega vedenja. Na voljo je tudi brošura za strokovne delavce in delavke, ki se z njim srečujejo pri svojem delu z mladimi. Aktivni smo tudi na Facebooku in Instagramu, kjer nas lahko všečkate in nam sledite.

Spletišče za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju TuSmo.si (http://tusmo.si) obstaja že od leta 2011. Spomladi letos smo ga popolnoma prenovili ter aktivnostim dodali še profil na Facebooku in Instagramu. Upamo, da bomo z aktivnostmi na družbenih omrežjih še lažje dosegli naše ciljne skupine. Spletna stran in oba profila so namenjeni vsem mladostnicam in mladostnikom, ki se samopoškodujejo in potrebujejo dodatno pomoč, podporo ali informacije o samopoškodbenem vedenju. Na spletni strani je na voljo tudi brošura z naslovom »Samopoškodbeno vedenje: Kako ga lahko razumemo in pomagamo«, ki je namenjena strokovnim delavkam in delavcem na osnovnih in srednjih šolah (npr. učiteljicam in učiteljem ter svetovalnim delavkam in delavcem), centrih za socialno delo, zdravstvenih ter drugih ustanovah, ki se tako ali drugače srečujejo s primeri samopoškodbenega vedenja.
Več: Sporočilo za javnost.docx
Brošura TuSmo (PDF | 3Mb)