ZNANOST O VEŠČINAH – drugi del preventivne kampanje v sodelovanju z UNODC

Kaj pravi znanost o nasvetih staršem in skrbnikom glede ključnih (otrokovih) veščin na področju socialnega in čustvenega učenja?

Borovnica, 26. junija 2022 – V sklopu obeleževanja svetovnega dne na področju drog (“World Drug Day”) začenjamo z drugim delom preventivne kampanje na področju socialnega in čustvenega učenja »Znanost o veščinah« (v originalu »The Science of Skills«) v sklopu širše preventivne kampanje »Najprej poslušaj« (»Listen First«). Kampanjo izvajamo v sodelovanju z Uradom OZN za droge in kriminal (UNODC), s katerimi smo pripravili vrsto novih uporabnih gradiv (npr. letakov, naknadno pa bomo pripravili tudi nekaj video vsebin) z nasveti za starše in skrbnike, zlasti z vidika ključnih (otrokovih) veščin na področju socialnega in čustvenega učenja.

Za več informacij o kampanji in gradivih: info@institut-utrip.si ali (031) 880-520

Znanost o veščinah

Gradiva kampanje »Najprej poslušaj«, ki jih je izdal UNODC, podpirajo razvoj otrok, da bodo zrasli v srečne in uspešne osebe v svojih skupnostih. Otroci, ki razvijajo veščine socialnega in čustvenega učenja ter življenjske veščine, lažje krmarijo skozi vsakodnevno življenje in izzive. Gradiva so del učinkovitih in na dokazih temelječih pristopov v preventivi na področju uporabe alkohola, tobaka in drugih drog.

Super veščine (PDF)

 

Hvaležnost

Hvaležnost, lastnost biti hvaležen, pomeni ceniti (nematerialistične) vidike življenja ter pripravljenost priznati, da imajo tudi drugi vlogo pri našem čustvenem počutju. To je čustvo, ki je močno povezano z duševnim zdravjem, zadovoljstvom z življenjem, optimizmom, samopodobo, družbenimi odnosi in srečo, ki traja vse življenje. Je bistvena veščina pri doseganju samozavedanja in samokontrole.

Super veščine (PDF)

Sočutje

Sočutje prispeva k prijaznosti in je ključnega pomena pri ohranjanju in gradnji družbenih odnosov ter razvijanju družbene zavesti. Čeprav je sočutje tesno povezano z empatijo (sposobnostjo vživljanja v občutke drugih), je sočutje želja po ukrepanju, da preprečimo trpljenje drugih ljudi, ko se soočimo z njim. Je bistvena veščina pri doseganju samozavedanja in samokontrole.

Super veščine (PDF)

Samozavest

Super veščine (PDF)

Samozavest pomeni, da imamo realističen, notranji občutek svojih zmožnosti. Zaupanje vase in v svoje sposobnosti je ključnega pomena za obvladovanje čustvenih izzivov in uspeh pri doseganju ciljev v življenju. Zdrava mera samozavesti je bistvenega pomena za duševno zdravje in uspeh, hkrati pa izboljšuje sprejemanje odločitev in odpornost. Ključ do samozavesti je samozavedanje, da si dovolimo doživeti in razmišljati tudi o najbolj neprijetnih čustvih.

Radovednost

Super veščine (PDF)

Kot “motor učnega uspeha”, je radovednost pristna želja po znanju in motivacija za aktivno iskanje novih informacij. Radovednost poganja učenje in motivacijo, spodbuja empatijo in pomaga pri kritičnem razmišljanju, odločanju in veščinah odnosov ter je ključna za zadovoljstvo z življenjem in zdravje.

Empatija

Super veščine (PDF)

Empatija je sposobnost razumevanja in soočanja s čustvi drugih. Omogoča nam, da vidimo stvari z vidika drugega in ne zgolj iz lastne perspektive. Je ključna veščina, ki omogoča družbene in poklicne odnose, razvija samozavedanje in prispeva k pravičnemu in mirnemu svetu. Empatija je potrebna za izražanje sočutja (tj. motivacija za ukrepanje ob trpljenju drugih ljudi).

Iskrenost

Super veščine (PDF)

Iskrenost, govorjenje in ravnanje po resnici, je več kot le ne lagati, zavajati, krasti ali goljufati. Vključuje izkazovanje spoštovanja do drugih ter integriteto in samozavedanje. Iskrenost je temelj zaupanja in ključna v družbenih odnosih; daje nam upanje, zaupanje, sočutje in izboljšuje odločanje.

Upanje

Super veščine (PDF)

Upanje je realističen, a optimističen odnos ali stanje duha, prepričanje, da je pozitivna sprememba možna, ter pomeni pripravljenost za postavljanje in aktivno doseganje ciljev. Imeti upanje je ključnega pomena pri postavljanju ciljev in odločanju (samokontroli), izboljšuje družbene odnose in druge dosežke, kot sta šolski in delovni uspeh. Upanje je bistveno za doseganje zadovoljstva z življenjem, vključno z duševnim in telesnim zdravjem.

Integriteta

Super veščine (PDF)

Integriteta je praksa, ki pomeni biti iskren, spoštljiv, držati se skupnih vrednot in dosledno sprejemati pozitivnih odločitev – tudi če nas nihče drug ne gleda ali posluša. Medtem ko se iskrenost nanaša na dejanje resnicoljubnosti, je integriteta dejanje spoštovanja načel. Delovanje z integriteto ima številne osebne, družbene in poklicne koristi.

Motivacija

Super veščine (PDF)

Motivacija, ki jo pogosto poganja radovednost, je tisto, kar nas žene naprej v življenju. Spodbuja nas k učenju in izpopolnjevanju ter postavljanju in doseganju ciljev. Čustveno inteligentne ljudi za doseganje notranjih ciljev pogosto notranje motivira sama naloga in ne zunanje nagrade, kot so denar, pohvale ali izogibanje kazni (zunanja motivacija).

Spoštovanje

Super veščine (PDF)

Spoštovati, razmišljati in delovati pozitivno do drugih in sebe (samospoštovanje), pomeni skrbeti za to, kako naša dejanja vplivajo na druge, biti vključujoč in sprejemati druge takšne, kot so, tudi če so drugačni. Spoštovanje se začne z zaupanjem in je povezano z empatijo, sočutjem, integriteto in iskrenostjo.

 

 

 

Obrazi nevladnikov: Sanela Talić in Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip: Sekundarne posledice epidemije bodo veliko hujše od tistih primarnih

Konec tega tedna, 26. junija, obeležujemo mednarodni dan boja proti zlorabi drog, ki nas med drugim opominja na vlogo preventive v javnem zdravju. V Sloveniji se lahko na tem področju pohvalimo z vrhunskimi strokovnjaki v svetovnem merilu. Od leta 2006 pri nas deluje Inštitut za raziskave in razvoj Utrip, ki ga skupaj vodita Sanela Talić in Matej Košir. Leta 2020 sta za svoj doprinos k preventivni znanosti in raziskovanju prejela prestižno mednarodno nagrado, ki jo podeljuje Odbor za nagrade in priznanja ameriškega združenja za raziskave v preventivi. »Nagrada je primerljiva z oskarjem za tujejezični film,« se pošali Matej Košir, ki obenem ne skriva ponosa, da je slovensko delo v preventivni znanosti stalno in nedvoumno prepoznano v kar najširši mednarodni strokovni javnosti.

Sanela Talić in Matej Košir (Foto: Osebni arhiv)

»Pri nas se s preventivo in zagovorništvom ukvarjamo celostno in ažurno; ne zanimajo nas enkratni ad hoc dogodki, ampak strateška in strukturirana kakovostna preventiva,« pravi Matej Košir. »Preventiva je zelo živa panoga, konstantno moramo biti na preži za novimi informacijami, se udeleževati mednarodnih konferenc in spremljati področje, da lahko tudi druge strokovnjake v Sloveniji bogatimo z znanjem in informacijami, ki jih imamo.«

Dodaja, da celostna preventiva pomeni, da se pri delu ne osredotočajo samo na delo z eno ciljno skupino, recimo z otroki ali mladostniki, ter z enim področjem fizičnega zdravja, recimo odvisnostjo od drog, pač pa svoje napore vlagajo predvsem v celostno mobilizacijo lokalnih skupnosti.

»Lokalne skupnosti spodbujamo, da izgradijo preventivni sistem, kjer bodo vsi deležniki sodelovali kot ekipa: zdravstveni dom, center za socialno delo, občina, policija, šole, vrtci, starši, skratka vsi, ki imajo v preventivi kaj prispevati,« pojasnjuje Matej Košir. »Nekje gre lažje, nekje težje; soočamo se z različnimi izzivi. Vedno znova pa ponavljamo: kdorkoli se želi ukvarjati s preventivo, mora biti pri tem sistematičen. V šolah pogosto opažamo, da na hitro organizirajo eno ali dve predavanji s področja preventive in naredijo kljukico. Nato pa se čudijo, ker ni rezultatov …«

Duševno zdravje …

Sanela Talić in Matej Košir poudarjata, da v njuni organizaciji že ves čas epidemije opozarjajo Ministrstvo za zdravje in ostale deležnike, da morajo med svoje prioritete nujno postaviti duševno zdravje.

»Tukaj pa je izjemno pomembno vprašanje, kaj lahko naredimo na področju preventive. Družine moramo podpreti s preventivnimi programi, ki jim bodo pomagali prebroditi stresne situacije; da se bodo znali najti, komunicirati, živeti skupaj v enem gospodinjstvu, tudi stisnjeni skupaj v majhna stanovanja po 24 ur na dan in sedem dni v tednu. Staršem je treba pomagati, da otroke vzgajajo njihovim letom primerno in z učinkovitimi metodami, še posebej pa je pomembno, da v šolski prostor vpeljemo socialno in čustveno učenje.«

Talić in Košir poudarjata, da v slovenskih šolah nimamo ustreznega pristopa do socialnih in čustvenih veščin. »V teoriji sicer trdimo, da imamo v učnih načrtih marsikaj, ko pa mi vprašamo šole in tamkajšnje strokovne delavce, kaj počnejo na tem področju, rečejo, hja, na papirju imamo marsikaj, tudi zastavo, da smo zdrava šola … Ampak v praksi delajo zelo malo. Opažamo, da prihaja v mnogih šolah do velikanskih težav v komunikaciji že na ravni učiteljev med seboj, da nimajo razčiščenih odnosov, kaj šele v komunikaciji s starši, učenkami, učenci in ostalimi deležniki.«

»Že od začetka epidemije opozarjamo, da bodo sekundarne posledice epidemije bistveno hujše od primarnih. Duševno zdravje je najbolj na udaru. Seveda je pomembno, da se najprej osredotočamo na otroke in mlade, saj so najbolj ranljivi, a ne smemo zanemariti odrasle populacije. Številke gredo v nebo: pri porabi alkohola, pri stresu, anksioznosti, izgorelosti … Vse te problematike s področja duševnega zdravja so že zdaj na udaru, v naslednjih letih pa bodo še bistveno bolj udarile na plano,« opozarjata Sanela Talić in Matej Košir.

… v koalicijsko pogodbo

Matej Košir pravi, da je eden najtežjih zalogajev v Sloveniji naš odnos do alkohola. »Vedno znova skušamo uvajati spremembe na področju politike do alkohola, a je to pri nas izjemno težko. Ljudje so alkoholu preprosto naklonjeni in zato spremembe na tem področju ne dobijo politične podpore …«

»S svojimi aktivnostmi skušamo spodbujati najpomembnejše deležnike, da o preventivi razmišljajo bistveno širše kot do zdaj in da širše dimenzije zdravja enakomerno vključijo v svoje politike, ukrepe in financiranja, vključno s financiranjem nevladnih organizacij, ki smo na področju preventive v zdravju pogosto ključno gibalo sprememb na bolje. Na mednarodni ravni si zelo prizadevamo, da bi preventivo usmerjali širše kot zgolj v fizično zdravje; manjka socialnega in čustvenega učenja, manjka duševnega zdravja, pa zdravja pri delu, tu je še duhovno zdravje, intelektualno zdravje …«

Pri »Utripu« ugotavljajo, da se je z novo vlado v Sloveniji nekaj vendarle premaknilo na bolje. »Nekaj od naših zahtev je celo našlo pot v novo koalicijsko pogodbo, tako da vsaj na papirju kaže, da bodo fokusi nove vlade tudi duševno zdravje Slovencev, alkohol in droge. Praktično prvič v zgodovini so te teme prišle v koalicijsko pogodbo, kar je z vidika zagovorništva zelo dober podatek. Vedno znova jih bomo lahko opozarjali: to ni nekaj, kar smo si izmislili nevladniki, ampak je zaveza, ki ste si jo sami zapisali v koalicijsko pogodbo. Akutnih tem na področju preventive je ogromno in dela nam gotovo še kmalu ne bo zmanjkalo,« pravita Sanela Talić in Matej Košir.

SPOROČILO ZA JAVNOST – Spletni izobraževalni modul o kemseksu za strokovnjake s področja zasvojenosti: druga faza projekta ‘Learn Addiction’

V Madridu smo se med 28. in 29. aprilom 2022 srečali predstavniki in predstavnice šestih partnerskih organizacij iz šestih držav EU (Španije, Portugalske, Češke, Nizozemske, Nemčije in Slovenije), ki sodelujejo v drugi fazi projekta ‘Learn Addiction’.

V prvi fazi projekta (od novembra 2019 do oktobra 2021) smo razvili prvo odprto in večjezično izobraževalno e-platformo za strokovnjake s področja zasvojenosti.

Platforma vključuje štiri module e-učenja na sledeče teme:

1) vedenjske zasvojenosti,
2) zasvojenosti pri mladih,
3) vidik spola pri preventivi, intervencijah in zdravljenju zasvojenosti in
4) Evropski standardi kakovosti na področju preprečevanja uporabe drog. Platforma je dostopna v sedmih jezikih (slovenščini, angleščini, španščini, romunščini, portugalščini, češčini in francoščini) na povezavi www.learnaddiction.eu.

Več v docx documentu – Sporočilo za javnost

Sporočilo za javnost: Nevladniki o KNB in dejavnikih tveganja med pandemijo

Na konferenci o kroničnih nenalezljivih boleznih (KNB) in preventivnih ukrepih v času covida-19 so se združili predstavniki različnih nevladnih organizacij s področja zdravja, kot so na primer Društvo za srce, Inštitut za raziskave in razvoj UTRIP ter Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK), ter predstavniki centrov za krepitev zdravja in centrov za socialno delo po Sloveniji.

Namen konference je bil združiti predstavnike nevladnih organizacij in ključne deležnike na področju KNB ter spodbuditi razpravo o vplivih na nastanek bolezni in celovitih preventivnih ukrepih v času covida-19.Na situacijo, povezano s KNB, je namreč v veliki meri vplivala tudi pandemija, saj se je med njo še okrepil vpliv na glavne dejavnike tveganja za nastanek bolezni, kot sta na primer telesna neaktivnost in nezdrava prehrana. Meritve v okviru spremljanja telesnega in gibalnega razvoja otrok SLOfit po preklicu epidemije covida-19 na primer kažejo največji upad gibalne učinkovitosti otrok in največji porast deleža otrok z debelostjo v zgodovini spremljanja.

Obdobje pandemije pa je zaznamovala tudi povečana raba alkoholnih pijač in prepovedanih drog. V Sloveniji namreč kar od 7,8 do 13,9 % ljudi pije več kot v času pred covidom-19. Četrtina znanih uporabnikov drog v Sloveniji je v času pandemije poročala, da je po prepovedanih drogah posegla večkrat kot prej. Med pandemijo covida-19 je bila poročana predvsem večja uporaba substanc, ki se uporabnikom zdijo bolj primerne za uporabo doma.

Ob tem je Matej Košir, direktor Inštituta za raziskave in razvoj UTRIP, ki vodi tudi program s področja zdravja “Preventivna platforma”, povedal: “Alkoholna industrija se je izredno hitro prilagodila novim razmeram in situacijo s pridom izkoristila ter potrošnikom ponudila veliko rešitev, s katerimi so okrepili marketinške prijeme in dostavne storitve ter se s tem izognili ukrepom glede prepovedi osebnega prevzema alkoholnih pijač.”

Pandemija bo zelo verjetno imela kratkoročne in dolgoročne posledice tudi na kadilsko vedenje. Kajenje je pomemben dejavnik tveganja za številne KNB, med drugim tudi kronično obstruktivno pljučno bolezen in cel nabor različnih vrst raka.

Neža Polh, strokovna sodelavka Slovenske zveze za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo, je med svojo predstavitvijo izpostavila zaskrbljujoč podatek, da lahko “tobaku pripišemo kar vsako četrto smrt zaradi raka in vsako tretjo prezgodnjo smrt zaradi bolezni srca in ožilja.”

Področje onkologije je bilo sicer med pandemijo eno izmed najmanj prizadetih, saj so storitve in dostop do njih tesno povezane s prognozo bolezni. Kljub upadu števila novih primerov raka v prvih valovih pandemije se je situacija kasneje stabilizirala, delo preventivnih programov pa nadaljevalo brez večjih prekinitev.

O smrtih zaradi srčno-žilnih bolezni je spregovorila tudi Nataša Jan, direktorica in vodja projektov pri Društvu za zdravje srca in ožilja Slovenije, ki je poudarila številne probleme, s katerimi so se bolniki in zdravstvo soočali med pandemijo covida-19. Izpostavila je predvsem zamude pri obravnavi napredovalih srčno-žilnih bolezni, ki zahtevajo bolnišnične posege, ter povečano število prepozno odkritih srčnih infarktov in možganskih kapi.

Pandemija je še povečala stisko ljudi, saj so ukrepi za preprečevanje širjenja okužb močno posegli v našo dnevno rutino. Katja Čič, strokovna sodelavka Slovenskega združenja za kronične nenalezljive bolezni, se je v svoji predstavitvi dotaknila predvsem stresa in drugih vplivov na duševno zdravje. “Med pandemijo se je povečala stopnja anksioznosti, več ljudi doživlja simptome depresije, pri mladih pa visoka stopnja samomorilnih misli zahteva urgentne rešitve,” je dodala.

Zelo majhen delež ljudi ob težavah z duševnim zdravjem dejansko poišče strokovno pomoč ali podporo izven kroga bližjih. Zanimiv pa je tudi podatek, da, kljub temu da posledice covida-19 kot bolezni vplivajo predvsem na starejše generacije, posledice ukrepov in situacije, ki jo je covid-19 prinesel v družbo, v veliko večji meri doživljajo mladi in zato tudi občutijo več sprememb v svojem duševnem zdravju.

Omenila je tudi vpliv podnebnih sprememb na nastanek KNB. Slednje vplivajo predvsem na nastanek rakavih obolenj, srčno-žilnih bolezni ter bolezni dihal, predvsem zaradi onesnaženosti zraka ter uporabe različnih kemikalij. Podnebne spremembe pa lahko prizadenejo tudi duševno zdravje. V zadnjem času se je oblikovala nova motnja, imenovana podnebna anksioznost oziroma ekološka tesnoba, ki nastane zaradi strahov, kaj se bo v prihodnosti zgodilo z našim planetom. Pri tem je Katja Čič poudarila, da gre za težavo, ki je vedno pogostejša in jo beležimo predvsem med mlajšimi generacijami.

V drugem delu konference je bilo več pozornosti namenjene predvsem sodelovanju med nevladnimi organizacijami ter boljši pripravi na morebitne podobne krizne situacije v prihodnosti.

K procesu okrevanja lahko namreč pomembno prispevajo tudi nevladne organizacije – s svojim delom, projekti in drugimi iniciativami lahko razbremenijo trenutni zdravstveni sistem, se vpletejo in podprejo trajnostne spremembe ter okrepijo medsebojno sodelovanje za maksimalen učinek.

Udeleženci so poudarili, da precejšen zalogaj preventivnih in osveščevalnih dejavnosti sloni ravno na njih, pri čemer pogrešajo več sodelovanja in podpore ter rednega komuniciranja in sodelovanja med odločevalci in nevladniki. Med širšo publiko manjka tudi zavedanje o vseh podpornih storitvah, ki so jim na voljo, zato organizacije poudarjajo pomembnost sodelovanja z zdravstvenim sektorjem ter integriranega pristopa.

Nevladne organizacije so med posvetom izpostavile tudi potrebo po dodatnih gradivih, ki bi jih lahko uporabile za ozaveščanje svoje ciljne publike. V tem primeru jim bo v pomoč tudi publikacija o KNB in dejavnikih tveganja v času covida-19, ki jo je ob tej priložnosti izdalo Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni in bo širši javnosti dostopna v prihodnjih dneh.

Dodatne informacije: Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni e-mail: info@sncda.si spletna stran: www.sncda.si

VABILO: Odličen webinar z dr. Michaelom P. O’Donnellom

Vljudno vas vabimo, da se udeležite odličnega webinarja, ki ga organiziramo v sklopu 10. slovenskih preventivnih dni, in sicer v torek, 1. februarja 2022 med 17. in 18. uro na platformi ZOOM.

Webinar bo potekal v angleškem jeziku, imeli pa boste priložnost zastaviti tudi vprašanja ali razpravljati o vsebini predavanja.

Tokrat bo z nami dr. Michael P. O’Donnell z Art & Science of Health Promotion Institute (ZDA). Dr. O’Donnell je avtor koncepta optimalnega zdravja (2009), ki predstavlja enega od pomembnejših mejnikov sodobne preventive in promocije zdravja v svetu. Več o njem in njegovem delu najdete tule: https://www.artsciencehpi.com/.

Njegovo predavanje je namenjeno strokovnjakom na področju preventive in promocije zdravja, znanstvenikom in raziskovalcem, upravam podjetij, visokim vladnim uradnikom in drugim javnim uslužbencem, lokalnim skupnostim idr.

Poudarek predavanja bo zlasti na ustvarjanju ekosistemov, ki izboljšujejo zdrav življenjski slog, hkrati z zagotavljanjem dovoljšnjega odmerka na dokazih utemeljenih preventivnih strategij za spremembo z zdravjem povezanega vedenja. Predavanje bo vključevalo tudi kratek pregled teoretičnih in empiričnih temeljev ter praktičnih izkušenj predavatelja v ZDA.

Vnaprejšnja prijava na webinar je OBVEZNA na tej povezavi:
https://us06web.zoom.us/webinar/register/WN_jyDCLp0wTsqYxxiHuu6H_Q

Po prijavi boste prejeli elektronsko sporočilo, ki bo vsebovalo vse potrebne informacije za udeležbo na webinarju. Za več informacij nam lahko pišete na info@institut-utrip.si.

Že vnaprej hvala za prijavo in udeležbo!

Posnetek iz webinarja:

10. (virtualni) slovenski preventivni dnevi na temo “Izzivi preventive v postepidemičnih časih” (Posodobljeno: dodani videi in predstavitve)

Mreža “Preventivna platforma” bo v četrtek, 16. in petek 17. decembra 2021 med 9. in 12. uro organizirala že 10. (virtualne) slovenske preventivne dneve na aktualno temo “Izzivi preventive v postepidemičnih časih”.

Ob trenutnih razmerah in omejitvah zaradi pandemije in bolezni COVID-19 moramo tudi letošnji dogodek organizirati prek spletne (Zoom) platforme. V mesecu januarju 2022 bomo organizirali še nekaj drugih spremljajočih virtualnih dogodkov (npr. delavnic domačih in predavanj tujih gostov).

Potrjeni predavatelji in predavateljice:

  • doc. dr. Ana Bogdan Zupančič, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
  • Ciril Klajnšček, Rdeči križ Slovenije
  • Lea Avguštin, Zavod RS za šolstvo, Šola za ravnatelje
  • Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip”

Prijavite se lahko prek registracije na Zoom platformi, kjer takoj prejmete tudi povezavo na dogodek (prijaviti se morate za vsak dan posebej!):

– 16.12.2021:
– 17.12.2021:

Spremljajte novice o dogodku na: www.preventivna-platforma.si in na družbenih omrežjih mreže “Preventivna platforma”.

Več informacij in okvirni program (vsebina dogodka) v priponki. Prosimo vas tudi, da informacijo o dogodku razširite prek svojih kanalov, spletnih strani in družbenih omrežij. Hvala!

Vljudno vabljeni!

Vsebine iz “Izzivi preventive v postepidemičnih časih”

Sanela Talić – Uvodne besede

doc. dr. Ana Bogdan Zupančič – Predstavitev PDF

Ciril Klajnšček – Predstavitev PDF

Lea Avguštin – Predstavitev PDF

Matej Košir (1. del) – Predstavitev PDF

Matej Košir (2. del)

 

Akademija Brez izgovora v svoji prvi izvedbi usposobila preko 115 mladih iz vse Slovenije

V letu 2020 je svetovna pandemija povzročila težave na področju zaposlovanja, predvsem zaposlovanja mladih. Zmanjšanje celotnega delovno aktivnega prebivalstva je bilo med leti 2019 in 2020 1,1 %, v enakem obdobju pa se je število delovno aktivnih mladih zmanjšalo za 5,9 %.[1] Stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2020 v večini regij najvišja v starostni skupini med 15 in 24 let. V povprečju je bilo brezposelnih kar 17 % delovno aktivnih oseb iz omenjene populacije. Vidne so tudi razlike med deležem zaposlenih mladih v današnjem času v primerjavi iz časa osamosvojitve leta 1991. Najbolj očitna razlika je pri 25-letnikih, saj je v tej starostni skupini zaposlenih le 55,4 % mladih v primerjavi z 82,2 % leta 1991.[2]

Tako izrazito razliko si v lahko razlagamo s podaljševanjem časa izobraževanja, po drugi strani pa to priča o težavnosti vstopa na trg delovne sile.

Na te izzive je odgovorila Akademija Brez izgovora, ki je potekala zadnjih 20 mesecev, ko je bilo izvedenih 8 ponovitev 112-urnih usposabljanj na področju vzgoje in izobraževanja, mladinskega dela in druge vrste pedagoškega dela, s čimer smo dosegli več kot 115 mladih nezaposlenih oseb, starih med 20 in 29 let.

“Ob pričetku projekta Akademija Brez izgovora v začetku leta 2020 še nihče ni slutil, kakšno nadaljevanje leta imamo pred seboj, kmalu pa nam je epidemija krojila življenje na vsakem koraku. Velik vpliv je imela tudi na mlade, predvsem na področju družabnega življenja in šolanja, pa tudi zaposlovanja. Pričakovano se je v tem času povečala brezposelnost mladih, vstopanje na trg dela je bilo močno oteženo in projekti, kakršen je projekt Akademija Brez izgovora, so postali še toliko pomembnejši za blažitev posledic epidemije,” je povedala Mia Zupančič, vodja projekta. “Čeprav ob začetku projekta nismo pričakovali, da bomo skoraj vsa načrtovana usposabljanja izvajali prek spleta ter da bomo morali vse aktivnosti prilagoditi novi realnosti, nas to ni ustavilo. Kljub izzivom, s katerimi smo se pri projektu soočili, smo vsa usposabljanja izpeljali zelo uspešno, v projekt smo vključili več udeležencev, kot smo načrtovali, kar nam je delno omogočilo tudi izvajanje usposabljanj na daljavo. Verjamemo, da je projekt Akademija Brez izgovora pomagal pri opolnomočenju mladih za uspešno premagovanje preprek in težav, ki jih čakajo v obdobju zgodnje odraslosti.”

Predsednik Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, Nassim Djaba, poudarja pomembno vlogo, ki jo ima mladinsko delo na zaposlovanje mladih. “V Sloveniji je težava, da je v nevladnem sektorju, kamor spada tudi mladinski sektor, zaposlen izredno majhen delež delovno aktivnih prebivalcev – manj kot 1 % delovno aktivnega prebivalstva, medtem ko je evropsko povprečje več kot 5 %. Tako strokovnjaki kot delodajalci pa pogosto izpostavljajo pomen pridobivanja izkušenj tudi s pomočjo neformalnega izobraževanja, kar je eden od stebrov mladinskega dela. Za kvalitetno mladinsko delo je potrebno zagotoviti redno zaposlene osebe, ki za to skrbijo, saj trenutno velika večina celotnega mladinskega dela sloni na prostovoljcih. Z mladinskim delom in v mladinskih organizacijah mladi pridobijo dragocene izkušnje in postanejo aktivni državljani. Mladinsko delo daje mladim dodano vrednost in jih opremlja s kompetencami, ki jim pomagajo pri ustvarjanju kariere.”

Eden od udeležencev projekta, Žan Strnad, ki se je po udeležbi na usposabljanju uspešno zaposlil, je poudaril, da je na usposabljanju pridobil pomembno znanje in veščine dela z mladimi, povezal se je z organizacijami v nevladnem sektorju ter si tako razširil možnosti dela na novo področje ter na podlagi pridobljenih informacij izpopolnil svoj življenjepis in motivacijsko pismo, kar mu je v končni fazi pomagalo pridobiti prvo zaposlitev: “Hvaležen sem za udeležbo na usposabljanju v okviru projekta Akademija Brez izgovora, saj mi je to olajšalo vstop na trg dela. Pred tem sem se soočal s precejšnjimi izzivi na tem področju, usposabljanje pa mi je dalo dodatno samozavest in kompetence, ki so mi omogočile uspeh pri iskanju službe.”

Projekt Akademija Brez izgovora je projekt Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in partnerskih organizacij (Mladinski center Krško, Socialna akademija, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip in Zavod Vozim), ki naslavlja problematiko zaposlovanja mladih. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt odgovarja na izzive, s katerimi se srečujejo mladi ob vstopu na trg dela in ki so se v letih 2020 in 2021 zaradi epidemije virusa COVID-19 še poglobili.

Sporočilo za javnost_Akademija Brez izgovora (.docx)

Kontakt:

Mia Zupančič
Vodja projekta
mia.zupancic@noexcuse.si

Mobitel: 041 679 756

[1] Zavod RS za zaposlovanje (2021): Mladi in trg dela; Ljubljana. Dostopno na: https://www.ess.gov.si/_files/14103/Analiza_Mladi_in_trg_dela_2021.pdf.

[2] Statistični urad Republike Slovenije (2021): Od 1991 se je delež mladih zmanjšal z 22,5 % na 14,7 %. Dostopno na: https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/9743.

Kampanja “Znanost o skrbi” z izjemnim dosegom

Šele dober mesec je minil od zagona preventivne kampanje “Znanost o skrbi”, ki jo izvajamo v sodelovanju z Uradom OZN za droge in kriminal (UNODC), pa smo že zabeležili nekaj izjemnih številk dosedanjega poteka in dosega kampanje:

 

  • video vsebine si je prek YouTube kanala ogledalo prek 1.200 ljudi
  • prek TV si je video vsebine ogledalo še precej več ljudi, saj so jih različne TV (POP TV, Kanal A, Nova24TV, Planet TV, RTV Slovenija in nekatere lokalne TV (VTV Velenje, Ljubljana TV, GTV – Gorenjska televizija in S-TV Skledar) predvajale vsak 400-krat v roku enega meseca
  • z objavami na Facebooku smo dosegli prek 40.000 uporabnic in uporabnikov (ki so objave všečkali prek 270-krat in jih delili 90-krat)
  • z objavami na Twitterju in Instagramu smo dosegli še dodatnih 190 uporabnic in uporabnikov družbenih omrežij
  • promocijski oglas za kampanjo (banner) je bil na MMC RTV Slovenija objavljen 40.000-krat samo v zadnjem tednu februarja
  • 5 časopisov in spletnih medijev (Siol.net, Slovenska tiskovna agencija STA, Revija Liza Maja, VTV Velenje in Ljubljana TV) je objavilo tematski članek na temo kampanje, na 2 TV (VTV Studio in Ljubljana TV) in 1 radijski postaji (Radio Si International) so opravili intervju z vodjo kampanje (Matejem Koširjem) na temo kampanje in preventive širše
  • natisnili smo tudi 18.000 posterjev (12 tematik x 1.500 kopij), v zgolj nekaj tednih pa smo jih po vseh Sloveniji razposlali že prek 1.400, in sicer na naslove različnih zdravstvenih domov, centrov za socialno delo, vrtcev in šol, državnih ustanov ter nevladnih organizacij
  • skupaj z Nacionalnim inštitutom za javno zdravje (NIJZ) v drugi polovici meseca marca pripravljamo tematsko izobraževanje na temo kampanje in uporabe gradiv, in sicer zlasti za vzgojiteljice in vzgojitelje vrtcev, ki so vključeni v projekt “Zdravje v vrtcih” …

Vsem, ki ste pripomogli k uspešnemu zagonu kampanje, ki bo zagotovo trajala vse do poletja ali še dlje, se iskreno zahvaljujemo za podporo in sodelovanje. HVALA !!!

UTRIP pred kratkim postal pridružen član ameriške NPSC

Z veseljem in ponosom sporočamo, da smo nedavno postali prvi mednarodni (izven ZDA) pridruženi člani ameriške Nacionalne koalicije na področju preventivne znanosti (National Prevention Science Coalition to Improve Lives – NPSC) in s tem združili moči s številnimi uglednimi ustanovami in organizacijami na področju preventivne znanosti in zagovorništva v ZDA.

Več o NPSC tukaj: https://www.npscoalition.org/.

ZNANOST O SKRBI – preventivna kampanja v sodelovanju z UNODC

Kaj pravi znanost o nasvetih staršem in skrbnikom glede starševskih izzivov med in po epidemiji?

Borovnica, 26. januarja 2021 – V tem tednu začenjamo s preventivno kampanjo na področju družinske preventive »Znanost o skrbi« (v originalu »The Science of Care«) v sklopu širše preventivne kampanje »Najprej poslušaj« (»Listen First«). Kampanjo izvajamo v sodelovanju z Uradom OZN za droge in kriminal (UNODC), s katerimi smo pripravili vrsto uporabnih gradiv (npr. video vsebin in letakov) z nasveti za starše in skrbnike v teh težkih časih, zlasti z vidika fizičnega in duševnega zdravja otrok in mladostnikov med in tudi po epidemiji.

Menimo sicer, da so gradiva kampanje zelo splošno uporabna ne glede na trenutno stanje glede epidemije COVID-19 in novega koronavirusa. Vedno je potreba in priložnost za tovrstne informacije ter opomnik, na kakšen način lahko starši in skrbniki pomagamo sebi in otrokom v težkih ali povsem vsakdanjih okoliščinah.

Za več informacij o kampanji in gradivih: info@institut-utrip.si ali (031) 880-520

Sporočilo za javnost – Znanost o skrbi kampanija (DOCX)

 

Teme in gradiva kampanje:

1. Znanost o naklonjenosti

Znanost je dokazala, da so toplina, ljubezen in odzivnost pristopi, s katerimi starši lahko pomagajo otrokom pri razvoju. Koristi od prejemanja fizične naklonjenosti trajajo skozi celotno otroštvo in odraslost.

Povezava do PDF-ja | Znanost o naklonjenosti (3.3 Mb)

 

2. Znanost o družinskih aktivnostih

S kakovostnim družinskim druženjem gradimo močnejše in bolj povezane družine. Družinske aktivnosti, kot so kuhanje, slikanje ali skupno poslušanje glasbe, spodbujajo povezovanje, zaupanje, ljubezen drug do drugega in pri otrocih krepijo odpornost in samozavest.

Povezava do PDF-ja | Znanost o družinskih aktivnosti (3.3 Mb)

 

3. Znanost o aktivnem poslušanju

Aktivno poslušanje pomeni, ko starš ali skrbnik posluša svojega otroka z namenom, da ga samo posluša ter mu ne skače v besedo ali ga ne prekinja. Aktivno poslušanje je pomembno v stresnem času in lahko zmanjša strah in tesnobo.

Povezava do PDF-ja | Znanost o aktivnem poslušanju (3.4 Mb)


4. Znanost o igri

Igra otrokom pomaga prebroditi stres in skrbi. Igra koristi telesnemu in duševnemu zdravju ter pomaga ohranjati normalnost v težkih časih.

Povezava do PDF-ja | Znanost o igri (3.3 Mb)

 

5. Znanost o potrpežljivosti

Izkazovanje potrpežljivosti daje otrokom občutek, da nekdo skrbi za njih in da so ljubljeni. To je ključnega pomena pri ustvarjanju odnosov s pomembnimi osebami in dobre komunikacije.

Povezava do PDF-ja | Znanost o potrpežljivosti (1.4 Mb)

 

6. Znanost o pohvali

Eden najučinkovitejših načinov za izboljšanje otrokovega vedenja je izkazovanje topline in dobro odmerjene pohvale. To je preprosto lahko le nasmeh, dvignjen palec ali spodbudna beseda.

Povezava do PDF-ja | Znanost o pohvali (2,7 Mb)

 

7. Znanost o telesni aktivnosti

Znanstveniki so že večkrat dokazali številne prednosti telesne aktivnosti za otroke. Staršem in skrbnikom lahko koristi, če telesno aktivnost vključijo v družinski vsakdan.

Povezava do PDF-ja | Znanost o telesni aktivnosti (2.6 Mb)

 

8. Znanost o informacijah

Kako se z otroki pogovarjati o nevarnostih in jih zaščititi na spletu. Ohranjanje odkrite in iskrene komunikacije ter opolnomočenje je ključnega pomena za zaščito otrok na spletu in zunaj njega.

Povezava do PDF-ja | Znanost o informacijah (2.53 Mb)

 

9. Znanost o rutinah

Rutine (na primer skupni obroki in določene ure za spanje) pomagajo družinam odpraviti stres in poskrbijo, da se otroci počutijo varne. Pomembno je, da v težkih časih ohranjate znane rutine.

Povezava do PDF-ja | Znanost o rutinah (3 Mb)

 

10. Znanost o ohranjanju aktivnosti

Neproduktiven dolgčas povzroča, da so otroci zaskrbljeni, kar lahko poveča možnosti pojava motečih vedenj. otroci se bolje spopadajo z dolgčasom, če so zaposleni in pomagajo drugim. Starši in skrbniki naj zagotovijo možnosti varnih aktivnosti, kot so npr. glasba, umetnost in branje knjig, ter spodbujajo otroke, da se družijo s svojimi prijatelji.

Povezava do PDF-ja | Znanost o ohranjanju aktivnosti (2 Mb)

 

11. Znanost o vključenosti staršev

Otroci, katerih starši in skrbniki so aktivno vkljuceni v njihovo življenje (jim npr. pomagajo pri domacih nalogah, postavljajo zadolžitve in omejujejo gledanje televizije), so bolj prilagojeni, uspešnejši v šoli in imajo manj možnosti, da razvijejo tvegana vedenja.

Povezava do PDF-ja | Znanost o vključenosti staršev (0.7 Mb)

 

12. Znanost o družinskih pravilih

Družinska pravila so sklop nacel, ki določajo, kakšno vedenje se pricakuje od družinskih članov. Ob pravilni uporabi lahko ta pravila pomagajo članom družine, da se med sabo dobro razumejo.

Povezava do PDF-ja | Znanost o družinskih pravilih (12.6 Mb)