Spoštovani,
Z velikim veseljem sporočamo, da je Odbor za nagrade in priznanja (Recognition and Honors Committee) ameriškega združenja za raziskave v preventivi (SPR ) izmed vseh nominacij v letu 2020 podelil nagrado tudi slovenskima strokovnjakoma Mateju Koširju in Saneli Talić, direktorju in vodji preventivnih programov na Inštitutu za raziskave in razvoj »Utrip«.
Prejela sta prestižno mednarodno nagrado za doprinos k preventivni znanosti in raziskovanju (International Collaborative Prevention Research Award).
Omenjeno nagrado podeljujejo posamezniku ali skupini za prispevek na področju mednarodnega sodelovanja.

Nagrado bosta prejela na (tokrat virtualni) vsakoletni podelitvi, in sicer v četrtek, 23. julija 2020, ob 22. uri (po slovenskem času) ob zaključku 28. letnega srečanja SPR. Na področju preventive veljajo nagrade SPR kot nekakšni strokovni »oskarji«, če jih npr. primerjamo z ameriško filmsko industrijo, in so za vsakega strokovnjaka ali strokovnjakinjo na tem področju dela prestižni in hkrati zelo pomembna strokovna referenca.
Povezava na novico o nagradi:
https://www.preventionresearch.org/wp-content/uploads/2020/07/SPR-2020-AWARDS-program-final.pdf
Več:
Povezava do DOCX

(ali zakaj je včasih bolje »nič, kot vsaj nekaj«)

V zadnjem času se je pojavilo kar nekaj različnih preventivnih medijskih kampanj na področju drog (vključno z alkoholom in tobakom), zlasti v sklopu obeleževanja različnih mednarodnih dni na področju zdravja, tobaka in kajenja, prepovedanih drog oziroma tednov ali mesecev preventive. Zlasti s povečanjem javnih sredstev za nevladne organizacije s strani Ministrstva za zdravje je ta trend pojavljanja medijskih kampanj in različnih akcij medijskega zagovorništva še toliko očitnejši.
Mediji imajo seveda lahko številne pozitivne vloge v preventivi. Pomagajo pri postavljanju družbene in politične agende (npr. zakaj je z dokazi podprta preventiva pomembna, zakaj je treba več investirati v preventivne dejavnosti, opozorila glede varnosti in ogrožanja javnega zdravja). Prav tako jih lahko uporabimo pri krepitvi prizadevanj na področju preventive, ki so razpršena v več okoljih hkrati na mikro in makro ravni v celotni skupnosti ali državi. Takšna večkomponentna prizadevanja so lahko močnejša kot enokomponentne preventivne intervencije. Masovni mediji imajo mnoge značilnosti, zaradi katerih so privlačni za preventivo, vendar jih žal redko ali skoraj nikoli ne uporabljamo na učinkovit način, podprt s teorijo in znanstvenimi dokazi.
Zakaj (sploh) uporabiti medije v preventivnih intervencijah? Zato, ker zanje praviloma ne potrebujemo veliko finančnih sredstev (razen če želimo »oglaševati« v najbolj gledanih terminih na TV) in imajo praviloma velik doseg. Z njimi lahko ciljano in hitro dosegamo velik delež ciljnih skupin in nemudoma opozorimo na določen pojav ali problem v družbi. Lahko povzročimo navdušenje in zanimanje (zlasti pri pripravljalcih politik in odločevalcih) ter vplivamo na tako imenovane mnenjske voditelje (vključno s tako imenovanimi »influencerji«). Vplivamo lahko tudi na preventivno »agendo« v šolah in (lokalnih) skupnostih. Izognemo se lahko stigmatizaciji specifičnih skupin ali posameznikov. Predvsem pa so stroškovno učinkovite, če jih pravilno izvajamo (EMCDDA, 2019). In nenazadnje, mediji so pomembno »preventivno« orodje v obdobjih, kot je bila nedavna epidemija.
Uspešnost kampanj in drugih intervencij (npr. v šoli ali družini) je odvisna od teorij, ki usmerjajo naša stališča, prepričanja in vedenje, zlasti uporabo drog (vključno z alkoholom in tobakom). Te teorije so temelj za interveniranje s prepričljivimi sporočili, ki lahko spodbujajo neuporabo drog, odvračajo od nadaljnje uporabe ter tiste posameznice in posameznike, ki že uporabljajo droge, spodbujajo in usmerjajo k zdravljenju zasvojenosti in socialni obravnavi. Uporaba obstoječega teoretičnega znanja je ključna za uspešno medijsko preventivno intervencijo.
Med bolj znane in uporabljene teorije spadata zlasti teorija načrtovanega vedenja in teorija prepričevanja o učenju sporočil. Teorija načrtovanega vedenja (Ajzen in Fishbein, 2008) in druge teorije na področju komuniciranja in prepričevanja kažejo na to, da se je mogoče naučiti vseh stališč. Torej, da bi spremenili vedenje, mora razvijalec kampanje zagotoviti informacije, ki bodo zamenjala znanja, na katerih temelji staro stališče. Ta »teorija o učenju sporočil« natančno določa dejavnike, ki morajo biti prisotni, če naj bi komunikacija bila prepričljiva, in kako ti dejavniki s skupnim delovanjem generirajo spremenjena stališča (EMCDDA, 2019).
Teorija Carla Hovlanda (Hovland, 1953), ki združuje prepričevanje in učenje sporočil (»Message Learning Theory of Persuasion«), je tako kot teorija načrtovanega vedenja v precejšnji meri prispevala k razumevanju razvoja sporočil. Tako kot ena od teorij, ki pravi, da se ljudje naučijo svojih stališč – z njimi se niso rodili – tudi ta predvideva, da če ljudje želijo spremeniti svoja stališča, se morajo naučiti, da mora alternativno prepričanje stopiti na mesto prepričanja, ki se spreminja (EMCDDA, 2019).
Kakšni so torej razpoložljivi dokazi, ki podpirajo medijske preventivne intervencije (npr. medijske kampanje)? Razvijalci mednarodnih standardov so naleteli na več gradiv z raziskavami o učinkovitosti medijskih kampanj. Najbolj trdne ugotovitve izhajajo iz študij, ki so preučevale uporabo tobaka, sicer pa velja splošna ugotovitev glede pomanjkanja relevantnih raziskav na tem področju. Razlogi za to večinoma temeljijo na izzivih izvajanja kakovostnih vrednotenj medijskih kampanj. Velja omeniti, da sicer raziskave o tematiki prepričevanja in njegovih vplivih na različne vrste vedenj poteka že več kot 50 let. O najboljših načinih prepričevanja in načinu oblikovanja prepričljivih sporočil, ki lahko učinkovito vplivajo na stališča in vedenja, obstaja precej empirično podprtega znanja.
Na žalost številne medijske kampanje ne uporabljajo teh informacij o učinkovitih metodah prepričevanja in učenja sporočil. Namesto tega se zanašajo na ideje v danem trenutku, ki nimajo empirične zasnove.
Nekatere značilnosti kampanj s pozitivnimi rezultati (UNODC 2015; UNODC 2018):

1. Natančno določite ciljno skupino oglaševalske akcije s tem, da »ena velikost ne ustreza vsem«.
2. Medijske kampanje morajo temeljiti na trdni teoretični podlagi.
3. Sporočila je treba oblikovati na podlagi močnih formativnih raziskav: potrebno je testirati sporočila in gradiva pred objavo kampanje!
4. Povežite kampanjo z drugimi preventivni ukrepi in intervencijami v sklopu družin (doma), šole, skupnosti ali celotne družbe. Večkomponentna preventiva je lahko učinkovitejša.
5. Ustrezno izpostavljenost ciljne skupine je treba doseči skozi ustrezno časovno obdobje.
6. Uspešne medijske kampanje se sistematično vrednotijo.
7. Preventivne kampanje, usmerjene v otroke, bi morale biti prvenstveno namenjene staršem.
8. Kampanje morajo biti usmerjene v spreminjanje kulturnih norm o uporabi drog (vključno z alkoholom in tobakom) in/ali izobraževanju javnosti o posledicah uporabe drog in/ali predlaganju strategij, kako se upreti / izogniti uporabi drog

Razvoj učinkovite preventivne medijske kampanje ni lahko delo in ne sme temeljiti na zgolj dobrih občutkih in »zdravorazumskih« idejah, temveč predvsem na teoretičnih osnovah, raziskavah in vrednotenju. Sicer so številne medijske kampanje na področju preventive zgolj nepotrebno trošenje večinoma javnega (davkoplačevalskega) denarja in s tem vprašanjem se morajo zagotovo ukvarjati tudi tisti, ki tovrstnim kampanjam namenjajo relativno visoka finančna sredstva.
 
Matej Košir & Sanela Talić, UTRIP / Preventivna platforma
 
*****
 
Več o mednarodnih preventivnih standardih (tudi na temo medijskih kampanj):
https://www.preventivna-platforma.si/na-podrocju-preventive-je-v-sloveniji-se-vedno-prevec-neucinkovitih-ali-celo-skodljivih-pristopov-in-praks/
 
Viri in literatura:
European Monitoring Centre for Drugs and Drug Addiction (2019), European Prevention Curriculum: a handbook for decision-makers, opinion-makers and policy-makers in science-based prevention of substance use, Publications Office of the European Union, Luxembourg.
Mednarodni preventivni standardi na področju uporabe drog (2018), druga dopolnjena izdaja (neuradni slovenski prevod). UNODC in WHO, Dunaj.

V mreži »Preventivna platforma« smo obnovili spletišče na temo samopoškodbenega vedenja. Na voljo je tudi brošura za strokovne delavce in delavke, ki se z njim srečujejo pri svojem delu z mladimi. Aktivni smo tudi na Facebooku in Instagramu, kjer nas lahko všečkate in nam sledite.

Spletišče za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju TuSmo.si (http://tusmo.si) obstaja že od leta 2011. Spomladi letos smo ga popolnoma prenovili ter aktivnostim dodali še profil na Facebooku in Instagramu. Upamo, da bomo z aktivnostmi na družbenih omrežjih še lažje dosegli naše ciljne skupine. Spletna stran in oba profila so namenjeni vsem mladostnicam in mladostnikom, ki se samopoškodujejo in potrebujejo dodatno pomoč, podporo ali informacije o samopoškodbenem vedenju. Na spletni strani je na voljo tudi brošura z naslovom »Samopoškodbeno vedenje: Kako ga lahko razumemo in pomagamo«, ki je namenjena strokovnim delavkam in delavcem na osnovnih in srednjih šolah (npr. učiteljicam in učiteljem ter svetovalnim delavkam in delavcem), centrih za socialno delo, zdravstvenih ter drugih ustanovah, ki se tako ali drugače srečujejo s primeri samopoškodbenega vedenja.
Več: Sporočilo za javnost.docx
Brošura TuSmo (PDF | 3Mb)
 

Ob letošnjem svetovnem dnevu na področju drog (26. junij) je mreža »Preventivna platforma« v sodelovanju in s podporo UNODC in WHO izdala neuradni slovenski prevod mednarodnih preventivnih standardov na področju uporabe drog

Ljubljana, 24. junija 2020 – V letu 2018 je Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) izdal drugo posodobljeno izdajo Mednarodnih preventivnih standardov na področju uporabe drog. Glavni namen izdaje slovenskega prevoda je zlasti izboljšanje kakovosti in financiranja preventivnih politik in praks v Sloveniji na področju drog (vključno z alkoholom in tobakom) ter bolj celovit in sistematičen pristop k preventivi na nacionalni in lokalni ravni. V zadnjih letih je sicer viden napredek, vendar so še vedno prisotne številne neučinkovite ali celo škodljive prakse, zlasti v šolskem in družinskem okolju in lokalnih skupnostih, ki so neredko financirane iz javnih sredstev. Standardi so odlična osnova za strateško (politično) načrtovanje nadaljnjega razvoja in financiranja preventive pri nas in nadgrajujejo delo, ki so ga v zadnjih letih opravile nekatere pristojne ustanove in organizacije, zlasti Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) in mreža »Preventivna platforma«.
Več v: Sporočilo za javnost
UNODC WHO Standardi (PDF)
 

 

Izšel je dolgo pričakovani slovenski prevod knjige »Heineken v Afriki«, in sicer tudi s pomembno podporo nevladnih organizacij s področja javnega zdravja. Ob tem pozivamo Ministrstvo za zdravje, Vlado RS in Državni zbor RS k strožji alkoholni politiki v Sloveniji
Ljubljana, 1. junij 2020 – Ob današnjem svetovnem dnevu staršev je pri Založbi UMco d.d. izšel dolgo pričakovan prevod knjige Olivierja van Beemna, nizozemskega raziskovalnega novinarja, z naslovom »Heineken v Afriki«. Gre za izjemno zanimivo in pomembno knjigo, ki zelo podrobno razkriva neetične strategije in prakse alkoholne industrije, v tem primeru velikega nizozemskega pivovarskega giganta Heineken na afriški celini. Dejstvo je, da neetične prakse alkoholne industrije niso zgolj problem tretjega sveta (kot je npr. Afrika), temveč je to na žalost tudi slovenska realnost. Odkar je spomladi leta 2015 Heineken napovedal »investicijski« vstop na slovensko tržišče in odkupil večinski delež obeh naših največjih pivovarn, so se namreč zgodili že trije poskusi spreminjanja alkoholne zakonodaje v škodo javnega zdravja (dva neuspešna in eden žal uspešen).
Več o knjigi in avtorju: https://www.bukla.si/umco/heineken-v-afriki.html
Sporočilo za javnost
 

Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK) vas vabi na brezplačno vodeno skupinsko odvajanje od kajenja, kjer boste ob strokovni podpori in podpori članov skupine prenehali s kajenjem.

Facebook kampanja “OPUSTI IN ZMAGAJ 5” je projekt, namenjen odvajanju od kajenja za večjo zaključeno skupino udeležencev. Vsi udeleženci kampanje bodo na isti dan pričeli z vodenim opuščanjem kajenja. Kampanjo bo v zaprti skupini koordiniral moderator, ki bo skrbel za spoštljivo komunikacijo, varoval podatke udeležencev ter skrbel za dvigovanje pozitivnega okolja, prijateljskega sodelovanja, spodbujanja, svetovanja ter komuniciranja s strokovnjaki.
Pri procesu opuščanja bodo sodelovali tudi strokovnjaki s področja opuščanja kajenja in zdravstveni delavci, ki bodo udeležencem na razpolago v procesu odvajanja. Celoten proces bo podprt z informacijami o škodljivosti rabe tobaka, tobačnih in povezanih izdelkov ter strokovnimi gradivi. Udeležencem bo ponujena dodatna pomoč pri odvajanjul, imeli pa bodo na razpolago tudi brezplačno telefonsko številko za odvajanje.
Več: http://zadihaj.net/facebook-kampanja-opusti-in-zmagaj-5/

V obdobju od novembra 2019 do oktobra 2022 bomo v sklopu programa »Preventivna platforma«, ki je sofinanciran s strani Ministrstva za zdravje, poseben poudarek namenili izgradnji in ovrednotenju modela lokalnega preventivnega sistema oziroma v skupnost usmerjenega preventivnega pristopa, in sicer v partnerstvu z izbranimi lokalnimi skupnostmi (Radlje ob Dravi, Škofja Loka, Borovnica, Ankaran, Tolmin in Krško). Vlaganje v skupnostni pristop v preventivi spada namreč tudi med prioritete na evropski ravni.
Različne lokalne skupnosti (občine) imajo seveda različne potrebe in kapacitete za izvajanje preventivnih programov oziroma intervencij. Če se želimo uspešneje, trajnostno naravnano in dolgoročno lotiti izgradnje lokalnega preventivnega sistema, moramo najprej raziskati lokalne potrebe in preveriti obstoječe kapacitete vseh vpletenih deležnikov. Brez tega ne vemo, kje začeti oziroma lahko po drugi strani veliko časa potrošimo za vprašanja in aktivnosti, ki so za lokalno raven manj relevantne ali pa z vidika razpoložljivega kadra, znanja ali veščin povsem neizvedljive.
Pri svojem delu se zanašamo na preverjene (ovrednotene) modele in pristope ter jih skušamo kombinirati v smislu najboljših možnih sinergij (npr. od vsakega pristopa oziroma modela vzamemo tisto, kar je v njem najbolje in kar neka slovenska lokalna skupnost dejansko potrebuje). Zlasti se poslužujemo svetovno priznanega modela »Communities That Care (CTC), ki sta ga razvila J. David Hawkins in Richard F. Catalano z Univerze Washington (ZDA) in je razširjen po vsem svetu (tudi v Evropi). Pri dosedanji uporabe tega modela (zlasti v Občini Radlje ob Dravi) smo že pred mnogimi leti prišli do spoznanja, da kljub temeljiti oceni stanja, potreb in resursov (npr. raziskavi dejavnikov tveganja in zaščitnih dejavnikov, analizi kapacitet lokalnih deležnikov idr.), nismo imeli na razpolago zadostnega števila relevantnih programov in intervencij, ki temeljijo na (znanstvenih) dokazih.
In obratno, kljub temu da imamo v Sloveniji kar nekaj dobrih ali obetavnih preventivnih programov, ki so bili ovrednoteni in so pokazali ugodne rezultate, jim dolgoročno ne moremo zagotavljati trajnosti, če npr. na lokalni ravni ne izgradimo kakovostnega preventivnega sistema, v katerega so vključeni vsi pomembnejši deležniki.
Največkrat je ključ do uspeha pri izgradnji preventivnega sistema motivacija vključenih deležnikov. Na začetku moramo nujno poiskati t. i. preventivnega »šampiona« v vsaki lokalnih skupnosti (npr. najbolje je, če so to kar župani ali županje same). Podpora občinskih oblastnih struktur in lokalnega proračuna je izjemnega pomena, da zagotovimo trajnostno naravnano financiranje učinkovitih programov ter uspešno koordinacijo dela in aktivnosti celotne lokalne akcijske skupine na področju preventive (LAS). Brez motivacije vsi še tako kakovostni programi in aktivnosti slej kot prej zamrejo in je ves trud do tistega trenutka lahko zaman. V mnogih lokalnih okoljih v Sloveniji se je v preteklih desetletjih zgodilo ravno to.
Po naših dosedanjih izkušnjah v nekaterih lokalnih skupnostih nikakor ne zmorejo priti do spoznanja glede dejanskih problemov in izzivov, za katere imajo dobre raziskovalne podatke in uradno statistiko. V eni izmed slovenskih občin smo prišli do ugotovitve, da imajo npr. ogromen problem z alkoholom med mladoletnimi in mlajšimi odraslimi, ki so pogosteje prisotni v nočnem življenju. A kljub dobri oceni stanja nismo dosegli konsenza z lokalnimi deležniki, v katero smer bi morali iti njihovi programi in aktivnosti. Še danes večino relativno velikega proračuna za preventivo potrošijo za neučinkovite (pretežno enkratne) intervencije po šolah in vrtcih, z alkoholom med mladimi v nočnem življenju pa se praktično ne ukvarjajo. Če želijo lokalne skupnosti resnično naslavljati prave probleme in izzive ter biti pri tem uspešne, se morajo zavestno (in na podlagi resne analize) odločiti, da bodo čas in denar vlagale tja, kjer je to potrebno, in ne tja, kjer so do sedaj mislili, da morajo vlagati.
Omenili smo že motivacijo ključnih deležnikov. Ni pomembno zgolj, da so motivirani za delo in vlaganje v preventivo. Nadvse je pomembno, da imajo pozitiven odnos do preventivne znanosti oziroma standardov kakovosti v preventivi. Vlaganje v znanje in veščine na tem področju je ključno, če želimo biti pri svojem delu maksimalno uspešni. V Evropi in svetu obstaja že kar nekaj kakovostnih programov izobraževanja in usposabljanja na področju preventive. Zlasti velja pri tem omeniti evropski preventivni kurikulum (EUPC) (povezava), pri razvoju in testiranju katerega smo sodelovali tudi zaposleni na našem inštitutu. V prvi vrsti nam bodo znanje in veščine koristile pri presojanju nekakovostnih ali celo škodljivih praks, saj je takšnih v Sloveniji še kar precej. Izobraževanje in usposabljanje pripomore k temu, da znamo pripraviti dobro oceno stanja, potreb in resursov, razviti akcijski načrt, določiti finančne okvirje, izvedbene roke, nosilce in izvajalce programov in aktivnosti, določiti kriterije, izbrati in izvajati primerne preventivne programe in intervencije ter jih na koncu tudi ovrednotiti. Vse to skupaj na koncu privede do učinkovitega preventivnega sistema, s katerim so lahko zadovoljni vsi.
Država in nekatere lokalne skupnosti se že dalj časa trudijo na različne načine spodbujati aktivnejšo vlogo lokalnih deležnikov na področju preventive. V Sloveniji že od zgodnjih 90. let prejšnjega stoletja razvijamo t. i. model lokalnih akcijskih skupin (LAS), ki pa več od infrastrukturnega koncepta žal ni ponudil. Kar nekaj LAS ima dobro zastavljen koncept povezovanja in usklajevanja aktivnosti ključnih deležnikov ter na razpolago dokaj soliden proračun (zlasti v nekaterih mestnih oziroma urbanih okoljih). Iz izkušenj pri sodelovanju z nekaterimi LAS lahko trdimo, da se veliko sredstev in energije še vedno vlaga v neučinkovite ali celo škodljive prakse, kot so npr. zastraševanje otrok in mladostnikov pred drogami, predavanja policistov in kriminalistov na temo zasvojenosti in trgovanja z drogami v lokalnem okolju, pričevanja nekdanjih zasvojencev otrokom in staršem, masovne »preventivne« prireditve za več sto učencev in njihove starše, enkratna predavanja ter nestrukturirane delavnice in podobno.
Skratka, v prihodnjih letih nameravamo vsaj v šestih partnerskih občinah postaviti kakovostne temelje za razvoj trajnostno naravnanega lokalnega preventivnega sistema, trdno umestiti nekatere dobre prakse v njihovo okolje, zlasti v šole in družine, ter ključne lokalne deležnike usposobiti, da bodo v prihodnje lahko sami kreatorji kakovostne preventivne politike in strategije v svojem lokalnem okolju. Želimo si, da ne bodo odvisni od pretežno strokovno vprašljivih zunanjih izvajalcev raznih predavanj, delavnic in izkustvenih pričevanj. Napredek boste lahko spremljali na spletni strani www.preventivna-platforma.si.
Matej Košir in Sanela Talić, Inštitut »Utrip«