Najstniški možgani: zakaj mladi tvegajo in kako jih lahko bolje podpremo?

Razumevanje najstniških možganov je eno ključnih izhodišč za učinkovito preventivo, zgodnje ukrepanje in podporo mladim. V webinarju The Teenage Brain: How Teens Make Decisions, Why They Take Risks and How to Change Behavior, ki ga je pripravila ameriška organizacija Partnership to End Addiction, sta Cori Hammond, MPH, in Molly Bobek, LCSW, predstavili sodobna spoznanja o razvoju možganov v obdobju mladostništva ter njihov pomen za preprečevanje rabe psihoaktivnih snovi, zgodnjo intervencijo in zdravljenje.

Osrednje sporočilo webinarja je jasno: najstništvo ni problem, ki ga je treba “popraviti”, temveč razvojno obdobje izjemnega potenciala, ki ga je treba razumeti, usmerjati in podpreti.

Najstništvo kot obdobje priložnosti in tveganj

Možgani mladostnikov niso preprosto “nezreli” možgani odraslih. Gre za možgane, ki so posebej prilagojeni temu življenjskemu obdobju. V mladostništvu se povečajo radovednost, iskanje novosti, čustvena intenzivnost, potreba po pripadnosti in pripravljenost za raziskovanje sveta. Vse to je pomembno za učenje, ustvarjalnost, razvoj identitete in osamosvajanje.

Hkrati pa prav te značilnosti lahko povečajo verjetnost tveganega vedenja, vključno z eksperimentiranjem z alkoholom, nikotinom, konopljo in drugimi drogami. Zato je pomembno, da odrasli tveganega vedenja ne razumejo zgolj kot uporništvo, nepremišljenost ali “slabo voljo”, temveč kot vedenje, ki ima pogosto razvojno logiko.

V webinarju je bilo posebej poudarjeno, da se v obdobju adolescence čustveni in nagrajevalni sistemi razvijajo hitreje kot prefrontalni korteks, ki je odgovoren za izvršilne funkcije, kot so presoja, dolgoročno načrtovanje, nadzor impulzov in odločanje. To pomeni, da so mladostniki lahko zelo odzivni na takojšnje nagrade, čustvene dražljaje in vpliv vrstnikov, medtem ko se sposobnost dolgoročnega premisleka še razvija.

Zakaj je odlaganje prve rabe tako pomembno?

Eden najpomembnejših poudarkov webinarja je bil: odložiti prvo rabo psihoaktivnih snovi čim dlje. Čim kasneje mladostnik začne z uporabo alkohola, nikotina, konoplje ali drugih drog, tem več časa imajo možgani za zdrav razvoj in tem manjše je tveganje za poznejše težave.

Webinar navaja podatek, da ima oseba, ki začne uporabljati psihoaktivne snovi pred 18. letom, približno 1 proti 4 možnosti za razvoj zasvojenosti, medtem ko je pri začetku po 21. letu to tveganje bistveno nižje – približno 1 proti 25. To ne pomeni, da bo vsak mladostnik, ki poskusi določeno snov, razvil zasvojenost, jasno pa kaže, da je starost ob prvi rabi pomemben dejavnik tveganja.

To sporočilo je zelo pomembno tudi za preventivne programe v Sloveniji. S preventivo ne smemo čakati, da se težave že pojavijo. Začeti moramo zgodaj, še preden pride do prve rabe, in moramo biti usmerjeni v krepitev varovalnih dejavnikov v družini, šoli, vrstniških skupinah in skupnosti.

Kronični stres, čustva in večja ranljivost

Webinar je opozoril tudi na vpliv kroničnega stresa na otroške in mladostniške možgane. Dolgotrajen stres lahko oslabi sposobnost reševanja problemov, poveča impulzivnost, oteži uravnavanje čustev ter negativno vpliva na učenje, spomin in občutek varnosti.

To je še posebej pomembno pri mladih, ki odraščajo v zahtevnejših okoliščinah, imajo izkušnje s travmo, nestabilnim družinskim okoljem, revščino, nasiljem ali drugimi obremenitvami. Takšni mladi niso “problematični” zato, ker bi bili slabi ali nemotivirani, temveč pogosto zato, ker njihovi možgani in živčni sistem iščejo načine za soočanje s stresom, bolečino ali občutkom ogroženosti.

Zato je kaznovalni pristop praviloma manj učinkovit. Bolj smiselno je vprašanje: Kaj mladi s tem vedenjem poskušajo doseči ali uravnati? Če razumemo potrebo v ozadju vedenja, lahko pomagamo najti bolj zdrave in varnejše alternative.

Varovalni dejavniki: kaj mlade dejansko ščiti?

Webinar je izpostavil več okoljskih varovalnih dejavnikov, ki lahko zmanjšujejo tveganje za rabo psihoaktivnih snovi in druge težave. Med njimi so učinkovito starševstvo, stabilen in podporen dom, pozitivne vrstniške norme, zaupanja vredni odrasli mentorji, močna navezanost na družino, šolo in skupnost, kakovostne prostočasne dejavnosti, medijska pismenost, varne soseske in učinkovite javne politike.

To je skladno s sodobnim razumevanjem preventive: mladi potrebujejo okolja, ki jim omogočajo zdravo raziskovanje, pripadnost, preizkušanje meja, razvoj spretnosti in občutek smisla. Ni dovolj, da jim zgolj rečemo, česa naj ne počnejo. Ponuditi jim moramo kakovostne alternative.

Zdravo tveganje je pomemben del odraščanja. Šport, umetnost, prostovoljstvo, mladinsko voditeljstvo, vrstniško svetovanje, nastopi, tekmovanja, ustvarjalno pisanje, aktivno vključevanje v skupnost in druge strukturirane dejavnosti mladim omogočajo, da preizkušajo sebe, doživijo izziv, se učijo iz napak in razvijajo odpornost – brez škodljivih posledic, povezanih z rabo psihoaktivnih snovi.

Kako govoriti z mladimi?

Ena ključnih napak v komunikaciji z mladostniki je pokroviteljski ali prestraševalni pristop. Sporočilo “ne uporabljaj drog, ker tvoji možgani še niso razviti” samo po sebi ni dovolj učinkovito. Prav tako ni koristno, če mlade označujemo kot nezrele, neodgovorne ali brez volje.

Veliko bolj učinkovita je pozitivna, spoštljiva in razvojno občutljiva komunikacija. Namesto moraliziranja je pomembno sporočilo: tvoji možgani in telo se zdaj intenzivno razvijajo; raba psihoaktivnih snovi lahko v tem obdobju škoduje tvojemu zdravju, varnosti in prihodnosti; skupaj želimo najti načine, da ostaneš zdrav, varen in močan.

Takšen pristop ne temelji na strahu, temveč na odnosu, zaupanju in sodelovanju.

Zdravstveni namesto kaznovalnega pristopa

Webinar posebej poudarja potrebo po premiku od kaznovalnega k zdravstvenemu pristopu. Neželena ali nezdrava vedenja mladih imajo pogosto razumljive, razvojno pogojene razloge. Namesto da se osredotočimo zgolj na vedenje, moramo razumeti čustva, potrebe in okoliščine v ozadju.

To ima pomembne posledice za šole, starše, strokovne službe in skupnosti. Kaznovanje lahko začasno ustavi neko vedenje, redko pa okrepi veščine, odnose in varovalne dejavnike, ki mladim pomagajo dolgoročno sprejemati bolj zdrave odločitve. Učinkovitejši pristop vključuje pogovor, jasno postavljanje meja, podporo pri uravnavanju čustev, krepitev odgovornosti in vključevanje mladih v smiselne aktivnosti.

Zdravljenje in zgodnja intervencija: mladi se učijo skozi izkušnjo

Pri mladih, ki že uporabljajo psihoaktivne snovi ali imajo težave v duševnem zdravju, je pomembno, da so intervencije prilagojene njihovemu razvoju. Webinar poudarja, da se mladostniki ne učijo samo skozi pogovor in razlago, temveč predvsem skozi izkušnje, ponavljanje, odnose in praktične vaje.

Zato so učinkoviti pristopi tisti, ki vključujejo vedenjske vaje, igro vlog, načrtovanje konkretnih korakov, družinsko terapijo, kognitivno-vedenjske tehnike, podporo pri uravnavanju čustev in krepitev odnosa med mladostnikom in skrbniki.

Posebej pomembna je družina. Skrbniki so pogosto ključni vir so-regulacije, podpore, zgleda in strukture. Izboljšanje komunikacije, spremljanja, povezanosti in reševanja konfliktov v družini je povezano z boljšimi izidi pri mladih, vključno z zmanjšanjem rabe psihoaktivnih snovi in drugih tveganih vedenj.

Kaj to pomeni za preventivno delo?

Za preventivo je sporočilo webinarja zelo uporabno. Če želimo učinkovito podpreti mlade, moramo preventivne pristope oblikovati v skladu s tem, kako se njihovi možgani razvijajo, kako se učijo, kaj jih motivira in kateri odnosi so zanje pomembni.

To pomeni, da moramo:

  • začeti zgodaj in krepiti veščine že v otroštvu;
  • pomagati mladim razvijati samonadzor, čustveno pismenost, odločanje in odpornost;
  • vključevati starše in skrbnike kot ključne partnerje;
  • ustvarjati priložnosti za zdravo raziskovanje in pripadnost;
  • uporabljati pozitivno, spoštljivo in razvojno primerno komunikacijo;
  • zmanjševati stigmo in se izogibati kaznovalnim odzivom;
  • odlagati prvo rabo psihoaktivnih snovi čim dlje;
  • mladim, ki že uporabljajo droge (vključno z alkoholom in nikotinom), ponuditi zgodnjo, podporno in strokovno pomoč.

Zaključek: mladostništvo ni težava, temveč okno priložnosti

Najstniško obdobje je čas velikih sprememb, občutljivosti in ranljivosti, a tudi čas izjemnih možnosti za učenje, okrevanje, ustvarjalnost in rast. Naloga odraslih ni, da mladostnike zgolj nadzorujemo ali kaznujemo, temveč da jih razumemo, usmerjamo in jim pomagamo razviti spretnosti, odnose in okolja, ki jih varujejo.

Najboljša preventiva ni tista, ki mladim samo prepoveduje, temveč tista, ki jim pomaga graditi zdrave možgane, zdrave odnose in zdravo prihodnost.

Povzetek webinarja pripravil: Matej Košir, UTRIP / Preventivna platforma

Strokovnjaki pred Marihuana maršem: razprava o konoplji mora temeljiti na dokazih, ne mitih

Ljubljana, 22. april 2026 – Ob napovedanem Marihuana maršu, ki ga jutri v Ljubljani organizira Študentska organizacija Univerze v Ljubljani (ŠOU), se ponovno odpira razprava o legalizaciji konoplje in njenih vplivih na družbo. V Slovenskem združenju za kronične nenalezljive bolezni (ZKNB) ob tem ponovno opozarjamo, da mora biti vsaka javna razprava o tej temi utemeljena na znanstvenih dokazih, z ozirom na dolgoročne učinke na javno zdravje, zlasti zdravje mladih. Pri legalizaciji konoplje ne gre zgolj za vprašanje individualne svobode, temveč kompleksno javnozdravstveno odločitev, ki vpliva na celotno populacijo – od otrok in mladih do delovno aktivnih ter starejših.

Več:

SZJ_ZKNB_Strokovnjaki pred Marihuana maršem – razprava o konoplji mora temeljiti na dokazih, ne mitihPrenos

Word .docx:

SZJ_ZKNB_Strokovnjaki pred Marihuana maršem – razprava o konoplji mora temeljiti na dokazih, ne mitihPrenos

Webinar: AI chatbot Preventina – za strokovnjake in laike (21. maj 2026 ob 10:00)

Vabimo vas na 1-urni webinar, kjer bomo predstavili Preventino (PreventAdvisor) – AI chatbot za podporo kakovostni preventivi. Orodje je namenjeno tako strokovnjakom kot širši javnosti in pomaga pri hitrejšem dostopu do strukturiranih, praktičnih priporočil o tem, katere preventivne strategije delujejo ter kako jih izvajati korak za korakom.

Komu je webinar namenjen?
Webinar je primeren za učitelje, svetovalne delavce, strokovne delavce v zdravstvu in socialnem varstvu, NVO, starše, lokalne skupnosti, koalicije ter predstavnike javne uprave in druge, ki se pri delu srečujejo s preventivo.

Kaj boste izvedeli?

  • kaj Preventina je in kako je zasnovana,
  • kako jo lahko uporabite v šolskem, družinskem in skupnostnem okolju,
  • praktični prikaz tipičnih vprašanj in primerov uporabe,
  • kako lahko Preventina podpira ustanove in organizacije (možnost institucionalne/B2B uporabe).

Datum in čas: četrtek, 21. maj 2026, 10:00–11:00
Lokacija: Zoom (povezava bo poslana prijavljenim)

✅ Prijava (Google Form): https://forms.gle/Y3XvaWRU1UXGSKST7
ℹ️ Več o Preventini: https://ai.institut-utrip.si/

Vljudno vabljeni – in prosimo, da informacijo delite tudi z vašimi kolegi in mrežami.

Ko se dim razkadi: Zakaj je Slovenija naredila pomemben korak nazaj od napačne smeri

V zadnjih letih smo v Sloveniji spremljali intenzivno in pogosto polarizirano razpravo o legalizaciji konoplje za omejeno osebno rabo. Razprava, ki je bila pogosto predstavljena kot vprašanje svobode, modernosti ali celo napredka, je v resnici razkrivala precej bolj kompleksno sliko, predvsem z vidika javnega zdravja, zaščite otrok in dolgoročnih družbenih posledic. Danes lahko z določeno mero distance rečemo, da je bila zaustavitev tega zakona pomembna in odgovorna odločitev.

Kaj se je zgodilo – in zakaj je to pomembno

Predlog zakona je bil notificiran v okviru TRIS postopka Evropske unije, kar pomeni, da je bil podvržen preverjanju skladnosti z evropskim pravnim redom. Na podlagi strokovnih argumentov, mednarodnih opozoril in koordiniranih zagovorniških aktivnosti civilne družbe je Evropska komisija izdala podrobno mnenje in podaljšala moratorij na zakon do začetka leta 2026. Ta odločitev ni bila zgolj tehnična formalnost, temveč jasen signal, da predlagana ureditev ni bila ustrezno pripravljena, da ni upoštevala širšega evropskega konteksta ter da ni temeljila na celoviti javnozdravstveni analizi.

Evropa: eksperiment brez jasnih odgovorov

Če pogledamo širši evropski kontekst, postane jasno, da razprava o konoplji še zdaleč ni zaključena. Konoplja ostaja najpogosteje uporabljena prepovedana droga v Evropi, zlasti med mladimi, pri čemer so tveganja povezana predvsem z zgodnjo uporabo in visoko potentnostjo izdelkov (EUDA, 2025). Raziskave opozarjajo na povezave z duševnimi motnjami, socialnimi težavami in dolgoročnimi razvojnimi posledicami, zlasti kadar gre za izpostavljenost v zgodnjem življenjskem obdobju (EUDA, 2025). Hkrati Evropa še vedno nima enotnega pristopa. Nekatere države eksperimentirajo z liberalizacijo, druge ostajajo previdne, podatki pa so pogosto nepopolni in težko primerljivi, kar dodatno otežuje razumevanje dolgoročnih učinkov (SAM, 2025).

ZDA: ko se “omejena raba” spremeni v industrijo

Če želimo razumeti, kam lahko takšne politike vodijo, je dovolj pogledati čez Atlantik. Izkušnje Združenih držav Amerike jasno kažejo, da se legalizacija redko ustavi pri “omejeni osebni rabi”. V številnih zveznih državah se je razvila močna komercialna industrija, ki temelji na povečanju uporabe, širjenju dostopnosti in normalizaciji konoplje v družbi. Posledično so se povečale hospitalizacije, pojavnost duševnih motenj, število prometnih nesreč pod vplivom drog in celo izpostavljenost otrok konoplji v domačem okolju (SAM, 2026). Pomembno je razumeti, da se tudi v ZDA ni začelo s komercializacijo, temveč z narativom o neškodljivi osebni rabi in medicinski uporabi konoplje. Ta prehod od “pravice do uporabe” do “trga uporabe” je ena ključnih lekcij sodobne politike do drog.

Največja slepa pega: nova konoplja ≠ stara konoplja

Posebno pozornost si zasluži tudi dejstvo, da današnja konoplja ni več enaka tisti izpred desetletij. Sodobni izdelki vsebujejo bistveno višje koncentracije THC, vključujejo koncentrate, prehranske izdelke in elektronske naprave za uparjanje, kar pomeni močnejše in pogosto manj predvidljive učinke. Višja potentnost je povezana z večjim tveganjem za zasvojenost, psihoze in akutne zaplete, kar dodatno potrjuje potrebo po previdnosti pri oblikovanju politik (EUDA, 2025).

Norme, percepcija in realnost

Morda pa je največji izziv prihodnjih let povezan z družbeno percepcijo. V javnosti se vse bolj utrjujejo poenostavljene in pogosto napačne predstave, da je konoplja neškodljiva, da je “naravna” in zato varna, ali da je manj nevarna kot alkohol. Takšne primerjave so zavajajoče in ne odražajo kompleksnosti učinkov psihoaktivnih snovi. Prav zato postaja vprašanje norm in družbenega odnosa do konoplje ključno za prihodnost javnega zdravja.

Kaj sledi: nov pristop “Preventivne platforme”

Na Inštitutu “Utrip” se tega izziva jasno zavedamo. V prihodnjih letih v sklopu programa “Preventivna platforma” pripravljamo celovito medijsko in zagovorniško kampanjo, ki bo naslavljala napačne norme in percepcije, ne le glede konoplje, temveč tudi glede alkohola ter novodobnih tobačnih in povezanih izdelkov. Kampanja bo temeljila na dokazih, sodobnih komunikacijskih pristopih in vključevanju različnih ciljnih skupin, z jasnim ciljem: prispevati k bolj informirani, odgovorni in odporni družbi.

Zaključek: to ni konec – to je šele začetek

Zaustavitev zakona o konoplji za omejeno osebno rabo tako ne predstavlja konca razprave, temveč njen nov začetek. Gre za priložnost, da razpravo ponovno utemeljimo na znanstvenih dokazih, vključimo stroko in zaščitimo najbolj ranljive. Ključno vprašanje ni, ali bomo kot družba spreminjali politiko do konoplje, temveč ali bomo to počeli odgovorno – ali pa bomo ponovili napake, ki smo jih kot družba že naredili pri alkoholu in tobaku.

Pripravi: Matej Košir, direktor Inštituta “Utrip” in vodja mreže “Preventivna platforma”

Reference

European Union Drugs Agency (EUDA). (2025). European Drug Report 2025.

Smart Approaches to Marijuana (SAM). (2025). An overview of medical cannabis in Europe.

Smart Approaches to Marijuana (SAM). (2026). Impact report: Lessons learned from marijuana legalization.