Z veseljem in ponosom sporočamo, da smo nedavno postali prvi mednarodni (izven ZDA) pridruženi člani ameriške Nacionalne koalicije na področju preventivne znanosti (National Prevention Science Coalition to Improve Lives – NPSC) in s tem združili moči s številnimi uglednimi ustanovami in organizacijami na področju preventivne znanosti in zagovorništva v ZDA.
Več o NPSC tukaj: https://www.npscoalition.org/.
Borovnica, 26. januarja 2021 – V tem tednu začenjamo s preventivno kampanjo na področju družinske preventive »Znanost o skrbi« (v originalu »The Science of Care«) v sklopu širše preventivne kampanje »Najprej poslušaj« (»Listen First«). Kampanjo izvajamo v sodelovanju z Uradom OZN za droge in kriminal (UNODC), s katerimi smo pripravili vrsto uporabnih gradiv (npr. video vsebin in letakov) z nasveti za starše in skrbnike v teh težkih časih, zlasti z vidika fizičnega in duševnega zdravja otrok in mladostnikov med in tudi po epidemiji.
Menimo sicer, da so gradiva kampanje zelo splošno uporabna ne glede na trenutno stanje glede epidemije COVID-19 in novega koronavirusa. Vedno je potreba in priložnost za tovrstne informacije ter opomnik, na kakšen način lahko starši in skrbniki pomagamo sebi in otrokom v težkih ali povsem vsakdanjih okoliščinah.
Za več informacij o kampanji in gradivih: info@institut-utrip.si ali (031) 880-520
Sporočilo za javnost – Znanost o skrbi kampanija (DOCX)
Znanost je dokazala, da so toplina, ljubezen in odzivnost pristopi, s katerimi starši lahko pomagajo otrokom pri razvoju. Koristi od prejemanja fizične naklonjenosti trajajo skozi celotno otroštvo in odraslost.
Povezava do PDF-ja | Znanost o naklonjenosti (3.3 Mb)
S kakovostnim družinskim druženjem gradimo močnejše in bolj povezane družine. Družinske aktivnosti, kot so kuhanje, slikanje ali skupno poslušanje glasbe, spodbujajo povezovanje, zaupanje, ljubezen drug do drugega in pri otrocih krepijo odpornost in samozavest.
Povezava do PDF-ja | Znanost o družinskih aktivnosti (3.3 Mb)
Aktivno poslušanje pomeni, ko starš ali skrbnik posluša svojega otroka z namenom, da ga samo posluša ter mu ne skače v besedo ali ga ne prekinja. Aktivno poslušanje je pomembno v stresnem času in lahko zmanjša strah in tesnobo.
Povezava do PDF-ja | Znanost o aktivnem poslušanju (3.4 Mb)
Igra otrokom pomaga prebroditi stres in skrbi. Igra koristi telesnemu in duševnemu zdravju ter pomaga ohranjati normalnost v težkih časih.
Povezava do PDF-ja | Znanost o igri (3.3 Mb)
Izkazovanje potrpežljivosti daje otrokom občutek, da nekdo skrbi za njih in da so ljubljeni. To je ključnega pomena pri ustvarjanju odnosov s pomembnimi osebami in dobre komunikacije.
Povezava do PDF-ja | Znanost o potrpežljivosti (1.4 Mb)
Eden najučinkovitejših načinov za izboljšanje otrokovega vedenja je izkazovanje topline in dobro odmerjene pohvale. To je preprosto lahko le nasmeh, dvignjen palec ali spodbudna beseda.
Povezava do PDF-ja | Znanost o pohvali (2,7 Mb)
Znanstveniki so že večkrat dokazali številne prednosti telesne aktivnosti za otroke. Staršem in skrbnikom lahko koristi, če telesno aktivnost vključijo v družinski vsakdan.
Povezava do PDF-ja | Znanost o telesni aktivnosti (2.6 Mb)
Kako se z otroki pogovarjati o nevarnostih in jih zaščititi na spletu. Ohranjanje odkrite in iskrene komunikacije ter opolnomočenje je ključnega pomena za zaščito otrok na spletu in zunaj njega.
Povezava do PDF-ja | Znanost o informacijah (2.53 Mb)
Rutine (na primer skupni obroki in določene ure za spanje) pomagajo družinam odpraviti stres in poskrbijo, da se otroci počutijo varne. Pomembno je, da v težkih časih ohranjate znane rutine.
Povezava do PDF-ja | Znanost o rutinah (3 Mb)
Neproduktiven dolgčas povzroča, da so otroci zaskrbljeni, kar lahko poveča možnosti pojava motečih vedenj. otroci se bolje spopadajo z dolgčasom, če so zaposleni in pomagajo drugim. Starši in skrbniki naj zagotovijo možnosti varnih aktivnosti, kot so npr. glasba, umetnost in branje knjig, ter spodbujajo otroke, da se družijo s svojimi prijatelji.
Povezava do PDF-ja | Znanost o ohranjanju aktivnosti (2 Mb)
Otroci, katerih starši in skrbniki so aktivno vkljuceni v njihovo življenje (jim npr. pomagajo pri domacih nalogah, postavljajo zadolžitve in omejujejo gledanje televizije), so bolj prilagojeni, uspešnejši v šoli in imajo manj možnosti, da razvijejo tvegana vedenja.
Povezava do PDF-ja | Znanost o vključenosti staršev (0.7 Mb)
Družinska pravila so sklop nacel, ki določajo, kakšno vedenje se pricakuje od družinskih članov. Ob pravilni uporabi lahko ta pravila pomagajo članom družine, da se med sabo dobro razumejo.
Povezava do PDF-ja | Znanost o družinskih pravilih (12.6 Mb)
V letošnjem novembru, mesecu preventive, številne javne ustanove in nevladne organizacije po vsej Sloveniji izvajajo raznovrstne aktivnosti (letos zaradi epidemije predvsem na spletu) ali medijske kampanje prek tradicionalnih medijev (televizije, radia in časopisov) ter družbenih omrežij.
In vsako leto znova se sprašujemo, ali takšne praviloma časovno omejene akcije (zlasti enkratna predavanja, delavnice ali dnevi, posvečeni preventivi) pripomorejo k temu, da bi vsaj nekoliko zmanjšali probleme na področju tveganega vedenja (na primer uporaba alkohola, tobaka in drugih drog, duševno zdravje, nasilje, tvegana spolnost, zasvojenost z ekrani, vožnja pod vplivom alkohola in drugih drog itd.).
Celoten članek (Dnevnikov Objektiv)
Mreža “Preventivna platforma” bo v četrtek, 10. decembra 2020 med 9. in 15. uro organizirala že 9. (virtualne) slovenske preventivne dneve na temo “Aktualni izzivi v preventivi v času COVID-19”. Popoldanski del (med 13. in 15. uro) bo potekal v angleškem jeziku, saj gostimo vabljena predavatelja ga. Elizabeth Mattfeld in g. Wadiha Maaloufa z Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC).
Ob trenutnih razmerah in omejitvah zaradi epidemije in bolezni COVID-19 smo morali letošnji dogodek skrčiti na en dan ter ga organizirati prek spletne (Zoom) platforme. V naslednjih mesecih bomo organizirali še nekaj drugih spremljajočih virtualnih dogodkov (npr. delavnic).
Vsebina:
– mednarodni preventivni standardi (UNODC/WHO)
– socialno in čustveno učenje na daljavo
– psihosocialni vidiki epidemije in karantene
– predstavitev kampanj “Listen First” in “The Science of Care” (UNODC)
Potrjeni predavatelji:
– Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip”
– Sanela Talić, Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip”
– Ciril Klajnšček, Rdeči križ Slovenije
– Elizabeth Mattfeld, Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC)
– Wadih Maalouf, Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC)
Prijavite se lahko prek spodnjega obrazca.
Spremljajte novosti glede dogodka na: www.preventivna-platforma.si in na družbenih omrežjih mreže “Preventivna platforma”.
Več informacij in program: 9. slovenski preventivni dnevi (DOCX)
Vljudno vabljeni!
Navodila za prenos: ZIP datoteka vsebuje predstavitve. Če nimate ZIP-a, pa uprabite posamezne linke v spodnji listi.
9 preventivni dnevni gradiva (ZIP) (25Mb)
Posamezne predstavitve:
Ostala gradiva:
Borovnica, 3. november 2020 – V zadnjih letih je v Sloveniji sicer viden napredek na področju kakovostne preventive na področju tveganega vedenja otrok in mladih, vendar so še vedno marsikje po državi prisotne številne neučinkovite ali celo škodljive prakse (npr. v šolskem in družinskem okolju ter lokalnih skupnostih so tovrstne dejavnosti neredko financirane celo iz javnih sredstev). Zlasti v času epidemije in mnogih izzivov, povezanih z novim koronavirusom in boleznijo COVID-19, bi se morala že tako omejena finančna sredstva usmerjati v kakovostne preventivne programe in intervencije, ki temeljijo na znanstvenih dokazih, in ki so namenjene predvsem izboljšanju (duševnega) zdravja otrok, mladih in starejših, kakovosti preventivnih programov v vrtcih in šolah ter krepitvi družinskih veščin in pozitivnega starševstva. Pri tem je zelo pomembno, da se bolj aktivirajo lokalne skupnosti in vsi ključni (lokalni) deležniki.
V mesecu septembru 2020 smo s podporo »Active Citizens Fund« začeli z nadaljevanjem kampanje »Ker alkohol ni mleko«. Obseg in vzorci rabe alkohola v Sloveniji so zaskrbljujoči, zlasti med mladimi. V raziskavi, ki smo jo izvedli decembra 2017, so bili mladi aktivisti v vlogi skritih kupcev pri nakupu alkohola v gostinskih lokalih od skupno 150 poskusov »uspešni« v 96,7 % primerih, v času prireditve Ritem mladosti pa je skoraj tri četrtine mladoletnih brez težav dobilo alkohol tudi v trgovinah. S pobudo »Ker alkohol ni mleko« si prizadevamo spreminjati prepričanja, stališča in odnos ljudi do alkohola, hkrati pa želimo doseči zaostritev političnih ukrepov za zmanjšanje rabe alkohola v Sloveniji.
Glavni cilj projekta je s celovito organizirano akcijo ter opolnomočenjem pripravljalcev politik in odločevalcev doseči izboljšanje stanja in zmanjšati brezbrižnost celotne družbe do alkohola in alkoholne politike. Javnost bomo informirali in ozaveščali o stanju, npr. o napačnih prepričanjih, stališčih in odnosu ljudi, ter dobrih praksah – učinkovitih ukrepih na področju alkoholne politike in rabe alkohola zlasti med mladimi. Pripravljali bomo tudi zakonodajne pobude. Ključnim političnim deležnikom bomo na ta način olajšali odločanje glede ukrepanja in hkrati poskušali doseči močno javno podporo ukrepom in zavedanje, da je treba v Sloveniji na področju alkohola in alkoholne politike storiti občutno več.
Ciljne skupine so zlasti pripravljavci politik ter odločevalci na področju javnega zdravja in širše, mediji, uporabniki družbenih omrežij, starši in drugi pomembni odrasli, gostinci, trgovci in nevladne organizacije (NVO) s področja javnega zdravja. Dolgoročne koristi od projekta bodo imeli predvsem otroci in mladi z vidika izboljšanja zdravja ter zmanjšanja prisotnosti alkohola v njihovem vsakdanu.
Nosilec projekta: Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (zKNB)
Projektni partnerji: Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«, Mladinska zveza Brez izgovora Slovenija, Inštitut za mladinsko participacijo, zdravje in trajnostni razvoj (IMZTR), Društvo za zdravje srca in ožilja Slovenije, Slovenska zveza za javno zdravje, okolje in tobačno kontrolo (SZOTK). Partner iz države donatorice: IOGT Iceland (Islandija).
Več informacij: https://acfslovenia.si/podprti-projekti/ker-alkohol-ni-mleko-zagovornistvo-na-podrocju-alkoholne-politike/
Kontaktna oseba: Matej Košir (info@institut-utrip.si)
Spletna stran: www.keralkoholnimleko.si
Facebook: https://www.facebook.com/alkoholnimleko
S podporo:
Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je pred kratkim na podlagi obsežne raziskave, v katero je bila zajeta tudi Slovenija, izdala publikacijo »Violence and injuries in Europe: burden, prevention and priorities for action«. Raziskava je pokazala skrb vzbujajoče podatke na področju avtoagresivnega vedenja, ki vključuje tako samomorilno kot tudi samopoškodbeno vedenje. Skoraj dve tretjini (61 odstotkov) smrti v evropski regiji je posledica avtoagresivnega vedenja (141.089), padcev (83.325) ter poškodb, nastalih pri prometnih nesrečah (78.198). Od tega je 44 odstotkov smrti v starostni skupini med 15 in 29 let. Tudi podatki za Slovenijo so zelo zaskrbljujoči, zato so takojšnje spremembe politike in ukrepov na področju duševnega zdravja otrok in mladih nujne. Še posebej je to pomembno v tem obdobju spopadanja z novim koronavirusom in boleznijo COVID-19, ki do otrok in mladih ni prijazno in zelo vpliva na njihovo duševno zdravje.
Podatki za Slovenijo (Slika 1) kažejo, da je v starostni skupini med 15 in 29 let ter 30 in 49 let na prvem mestu kot vzrok smrti avtoagresivno vedenje. Sklepamo lahko, da je v starostni skupini med 30 in 49 let med glavnimi vzroki za smrt predvsem samomor, pri mlajših pa pogosto tudi samopoškodbeno vedenje. »Ne glede na vzrok smrti v obeh starostnih skupinah, statistični podatki jasno kažejo, da moramo v Slovenji na nacionalni ravni nujno v čim krajšem času sprejeti ustrezne ukrepe na področju nasilja ter preprečevanja namernih poškodb ter več investirati v učinkovite in na znanstvenih dokazih temelječe programe duševnega zdravja za otroke in mlade ter tudi odrasle«, je povedala Mateja Vilfan, strokovna sodelavka Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in vodja spletišča za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju TuSmo.si.
Slika 1: Poglavitni vzroki za smrt v Sloveniji leta 2016.
Nadalje, podatki v starostni skupini med 15 in 29 let kažejo na nadpovprečen odstotek smrti kot posledice namerne poškodbe v primerjavi s statističnimi podatki za celotno Evropsko unijo (Slika 2). Kar 29 odstotkov smrti je posledica avtoagresivnega vedenja. Raziskava vsekakor kaže na visoko stopnjo ranljivosti otrok in mladostnikov v Sloveniji.
Slika 2: Delež smrti med namernimi in nenamernimi poškodbami in drugimi vzroki glede na starostno skupino v Sloveniji (2016); Delež nasilja in poškodb s smrtnim izidom glede na vzrok v Sloveniji (2016).
»Letošnje leto z vsemi sprejetimi ukrepi z namenom preprečevanja širjenja okužbe z novim koronavirusom in bolezni COVID-19 vsekakor ni prijazno do otrok in mladostnikov. V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo so namreč opozorili, da so imeli v času epidemije pedopsihiatri manj novih primerov, a so bili ti hujši«, je dodala Vilfanova. Urgentna služba je zaznala porast obravnav (»V času epidemije več nujnih obravnav otrok in mladostnikov«, 20.6.2020, objava na www.rtvslo.si). »Opažanje psihiatrov, da je že s spomladanskim vračanjem v šolo prišlo do porasta samopoškodbenega vedenja in samomorilnih razmišljanj, postavlja vprašanje, kaj pri povratku v šolo oziroma kaj v povezavi s šolo je tisto, kar pri otrocih in mladih povzroča tako hudo stisko, da se ta kaže v obliki samopoškodb ter samomorilnih misli. Do teh stisk ni prišlo samo pri tistih otrocih in mladostnikih, ki v času šolanja na daljavo niso delali dovolj za šolo, temveč tudi pri otrocih in mladostnikih, ki so povprečno prizadevni, ampak jim šola enostavno predstavlja prevelik stres«. V Združenju pričakujejo tudi, da se bodo nekatere duševne motnje, kot sta npr. posttravmatska stresna motnja in depresija, pokazale šele po epidemiji oziroma zdravstvene krize s COVID-19, saj te nastanejo po daljšem stresnem in izčrpavajočem obdobju.
»Negotovost glede začetka novega šolskega leta in poteka pouka s številnimi omejitvami vsekakor ne prinaša nič obetajočega. Preteklo obdobje nam je pokazalo, kako ranljivi so lahko otroci in mladi ter kako pomembno je, da imajo na voljo ustrezne in strokovne oblike podpore, nemoten dostop do pomoči ter potrebne informacije. Podatki raziskav nam zelo jasno kažejo, da so spremembe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov nujne in zelo potrebne«, v svojem blogu na spletišču TuSmo.si nadaljuje Vilfanova.
Tudi sicer je področje samopoškodbenega vedenja v slovenskem prostoru še vedno premalo raziskano in obravnavano. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2018 izdal znanstveno monografijo »Duševno zdravje otrok in mladostnikov«, v kateri dr. Helena Jeriček Klanšček s sodelavci ugotavlja, da moramo v Sloveniji na področju raziskovanja namernega samopoškodovanja najti način, s katerim bomo zagotovili podatkovno bazo in dopolnili obstoječe baze podatke. S tem bi se omogočil vpogled v naravo namernega samopoškodbenega vedenja in razlikovanje med samopoškodbenimi epizodami brez namena smrti in z namenom smrti. Podatki kažejo, da so najpogostejše motnje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov stresne, depresivne ter anksiozne in hiperkinetične motnje, motnje hranjenja in različne oblike samomorilnosti. Od leta 2008 do 2015 se je zaradi reakcije na hud stres, anksioznih motenj, hiperkinetične motnje in motenj hranjenja povečalo število zunajbolnišničnih obravnav. Samomor je bil v zadnjem desetletju med mladostniki od 15. do 19. leta starosti skoraj vsako leto med prvimi tremi vzroki umrljivosti.
»Vsekakor samopoškodbenega vedenja ne moremo enačiti s samomorilnim, sta pa oba pogosto prepletena ali se izmenjujeta. Zato je potreba po podatkih in ustrezni obravnavi samopoškodbenega vedenja zelo velika, saj danes ne znamo oceniti obsega tega problema med otroki in mladimi. Lahko se edino strinjamo, da je problematika zelo podcenjena, ukrepi in obravnava pa daleč od dejanskih potreb. In to tako z vidika znanja, kadrovskih kapacitet in financiranja«, za konec pojasni Vilfanova.
Za vsa dodatna vprašanja, pojasnila in prispevke smo vam na voljo prek elektronske pošte na info@institut-utrip.si ali telefona (031) 880-520. Sporočilo za javnost je objavljeno tudi na: www.preventivna-platforma.si, več o problematiki pa si lahko preberete tudi na našem spletišču za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju TuSmo.si (http://tusmo.si).
Že vnaprej hvala za vse morebitne objave in prispevke!
Lep pozdrav,
Matej Košir, UTRIP / Preventivna platforma
Dodatne informacije:
V mreži »Preventivna platforma« smo spomladi letos obnovili spletišče na temo samopoškodbenega vedenja TuSmo.si. Na voljo je tudi brošura za strokovne delavce in delavke, ki se z njim srečujejo pri svojem delu z mladimi. Aktivni smo tudi na Facebooku in Instagramu, kjer nas lahko všečkate in nam sledite.
Spletišče za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju (http://tusmo.si) obstaja že od leta 2011. Spomladi letos smo ga popolnoma prenovili ter aktivnostim dodali še profil na Facebooku in Instagramu. Upamo, da bomo z aktivnostmi na družbenih omrežjih še lažje dosegli naše ciljne skupine. Spletna stran in oba profila so namenjeni vsem mladostnicam in mladostnikom, ki se samopoškodujejo in potrebujejo dodatno pomoč, podporo ali informacije o samopoškodbenem vedenju.
Na spletni strani je na voljo tudi brošura z naslovom »Samopoškodbeno vedenje: Kako ga lahko razumemo in pomagamo« (priloga), ki je namenjena strokovnim delavkam in delavcem na osnovnih in srednjih šolah (npr. učiteljicam in učiteljem ter svetovalnim delavkam in delavcem), centrih za socialno delo, zdravstvenih ter drugih ustanovah, ki se tako ali drugače srečujejo s primeri samopoškodbenega vedenja.
Viri:
Jeriček Klanšček, H., Roškar, S., Vinko, M., Konec Juričič, N., Hočevar Grom, A., Bajt M., … Poldrugovac, M. (2018) Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno na spletni strani: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/dusevno_zdravje_otrok_in_mladostnikov_v_sloveniji_19_10_18.pdf
Spremembe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov so nujne! (blog Mateje Vilfan na spletišču za samopomoč in svetovanje TuSmo.si). Pridobljeno na spletni strani: http://tusmo.si/spremembe-na-podrocju-dusevnega-zdravja-otrok-in-mladostnikov-so-nujne/
V času epidemije več nujnih obravnav otrok in mladostnikov (www.rtvslo.si). 20.6.2020. Pridobljeno na spletni strani: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/v-casu-epidemije-vec-nujnih-psihiatricnih-obravnav-otrok-in-mladostnikov/528028?fbclid=IwAR0K-vkMgByK_U3toud02AuZhoxshbWgOsQTKIHnDoR0Gd6sLBmurLumtSw
Violence and injuries in Europe: burden, prevention and priorities for action. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; 2020. Licence: CC BY-NC-SA 3.0 IGO. Pridobljeno na spletni strani: https://www.euro.who.int/en/publications/abstracts/violence-and-injuries-in-europe-burden,-prevention-and-priorities-for-action-2020
Povezava na Tu Smo brošuro: Samopoškodovanje brošura TuSmo.si (PDF)
Povezava: Sporočilo na javnost
Spoštovani,
Z velikim veseljem sporočamo, da je Odbor za nagrade in priznanja (Recognition and Honors Committee) ameriškega združenja za raziskave v preventivi (SPR ) izmed vseh nominacij v letu 2020 podelil nagrado tudi slovenskima strokovnjakoma Mateju Koširju in Saneli Talić, direktorju in vodji preventivnih programov na Inštitutu za raziskave in razvoj »Utrip«.
Prejela sta prestižno mednarodno nagrado za doprinos k preventivni znanosti in raziskovanju (International Collaborative Prevention Research Award).
Omenjeno nagrado podeljujejo posamezniku ali skupini za prispevek na področju mednarodnega sodelovanja.
Nagrado bosta prejela na (tokrat virtualni) vsakoletni podelitvi, in sicer v četrtek, 23. julija 2020, ob 22. uri (po slovenskem času) ob zaključku 28. letnega srečanja SPR. Na področju preventive veljajo nagrade SPR kot nekakšni strokovni »oskarji«, če jih npr. primerjamo z ameriško filmsko industrijo, in so za vsakega strokovnjaka ali strokovnjakinjo na tem področju dela prestižni in hkrati zelo pomembna strokovna referenca.
Povezava na novico o nagradi:
https://www.preventionresearch.org/wp-content/uploads/2020/07/SPR-2020-AWARDS-program-final.pdf
Več:
Povezava do DOCX
