Uvod
V zadnjem desetletju ali dveh se o pomenu epigenetike v preventivi govori premalo, čeprav predstavlja eno ključnih področij znanosti za razumevanje razvoja otrok in mladih. Epigenetski procesi osvetljujejo, kako okoljski dejavniki in izkušnje v zgodnjem življenju vplivajo na izražanje genov in posledično na zdravje skozi celotno življenjsko obdobje. Za strokovnjake, ki delujemo na področju preventive, to pomeni pomembno opozorilo, da moramo več časa in pozornosti nameniti epigenetiki – ne le kot teoretičnemu konceptu, temveč tudi kot praktičnemu vodilu pri razvoju in izvajanju preventivnih programov. Uporaba spoznanj epigenetike v praksi lahko bistveno okrepi učinkovitost preventivnih pristopov ter pripomore k dolgoročnemu izboljšanju zdravja in dobrega počutja otrok, mladih in celotnih skupnosti.
Epigenetika se nanaša na spremembe v aktivnosti genov, ki preprečujejo njihovo pravilno delovanje. Te spremembe ne spreminjajo same zaporedne kode DNK, temveč vplivajo na to, ali so geni »vklopljeni« ali »izklopljeni«. Za razliko od genskih mutacij so epigenetske spremembe pogosto reverzibilne, kar odpira pomembno okno za preventivne ukrepe (cdc.gov).
Kaj je epigenetika in zakaj je pomembna
Vedenjski in okoljski dejavniki – kot so prehrana, telesna dejavnost, stres in onesnaževala – lahko sprožijo epigenetske spremembe, na primer metilacijo DNK ali demetilacijo. Te spremembe lahko aktivirajo ali zavrejo izražanje genov ter vplivajo na to, koliko beljakovin celica proizvede, ne da bi pri tem spremenile samo DNK kodo (cdc.gov).
Te spremembe so še posebej dinamične med razvojem. V zgodnjem življenju epigenetsko programiranje določa usodo celic – na primer, ali bo neka celica postala živčna, mišična ali kožna – kljub temu da imajo vse celice enako DNK (cdc.gov).
Zakaj je zgodnje ukrepanje bistvenega pomena
- Razvojna plastičnost: Epigenetske spremembe v prenatalnem obdobju imajo lahko dolgoročne posledice. Na primer, materina prehrana ali raven stresa lahko oblikuje izražanje genov pri novorojenčku na načine, ki trajajo desetletja (cdc.gov).
- Obdobja ranljivosti: Zgodnje življenjske faze, vključno s prenatalnim obdobjem in zgodnjim otroštvom, so še posebej občutljive na okoljske vplive, ki lahko spremenijo epigenom. Pravočasno ukrepanje v teh obdobjih lahko prepreči škodljivo programiranje, ki bi sicer povečalo tveganje za bolezni kasneje (npr. debelost ali presnovne motnje) (blogs.cdc.gov).
- Reverzibilnost epigenetskih sprememb: Ker so epigenetske spremembe lahko spremenljive, lahko zgodnje ukrepanje – kot so ustrezna prehrana, zmanjšanje izpostavljenosti škodljivim snovem ali obvladovanje stresa – pomaga zmanjšati njihov vpliv ali ga celo obrniti, še preden se razvije bolezen (blogs.cdc.gov).
Cena čakanja do adolescence ali kasneje
Ko se določene težave pokažejo v adolescenci ali odrasli dobi, so epigenetski vzorci pogosto že zakoreninjeni. Takrat jih je bistveno težje spremeniti, učinkovitost ukrepov pa je omejena. Preventivne strategije, ki se začnejo zgodaj – celo v prenatalnem obdobju – imajo bistveno več možnosti, da spremenijo potek bolezni, še preden pride do resnejših posledic (cdc.gov, blogs.cdc.gov).
Širši pomen: zdravstvena pravičnost in dolgoročni izidi
Epigenetika osvetljuje tudi, kako se socialne in okoljske neenakosti vtisnejo v biologijo. Dejavniki, kot so socialno-ekonomski položaj, izpostavljenost onesnaževalom in kronični stres, lahko vplivajo na epigenetske spremembe ter tako prispevajo k zdravstvenim neenakostim (blogs.cdc.gov). Če ukrepamo prepozno, se te razlike lahko še poglobijo.
Zaključek
Epigenetika povezuje gene in okolje ter oblikuje zdravje skozi celotno življenjsko obdobje. Zgodnje ukrepanje – idealno že v prenatalnem in zgodnjem otroštvu – lahko pomembno vpliva na izražanje genov, zmanjša tveganje za bolezni in spodbuja zdravstveno enakost. Če čakamo do adolescence ali odraslosti, lahko zamudimo priložnosti, saj so epigenetske spremembe morda že povzročile utrjene zdravstvene posledice, ki jih je bistveno težje spremeniti.
Viri:
Centers for Disease Control and Prevention. (2025, January 31). Epigenetics, health, and disease. Genomics and Your Health. Pridobljeno s https://www.cdc.gov/genomics-and-health/epigenetics/index.html
Centers for Disease Control and Prevention. (2024, May 15). Genetics basics. Genomics and Your Health. Pridobljeno s https://www.cdc.gov/genomics-and-health/about/index.html
Khoury, M. J., & Crider, K. (2014, October 9). Epigenetics and public health: Why we should pay attention. CDC Genomics Blog. Pridobljeno s https://blogs.cdc.gov/genomics/2014/10/09/epigenetics/
Drzymalla, E., Gwinn, M., & Khoury, M. J. (2022, March 8). Epigenetics: An emerging tool for health equity science. CDC Genomics Blog. Pridobljeno s https://blogs.cdc.gov/genomics/2022/03/08/epigenetics-an-emerging-tool/
Khoury, M. J. (2022, July 18). Fulfilling the promise of epigenetics requires more … CDC Genomics Blog. Pridobljeno s https://blogs.cdc.gov/genomics/2022/07/18/fulfilling-the-promise/
Pripravil: Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«