Ob današnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora: Spremembe na področju duševnega zdravja otrok in mladih so nujne!«

Ob današnjem svetovnem dnevu preprečevanja samomora: Spremembe na področju duševnega zdravja otrok in mladih so nujne!«
 

Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) je pred kratkim na podlagi obsežne raziskave, v katero je bila zajeta tudi Slovenija, izdala publikacijo »Violence and injuries in Europe: burden, prevention and priorities for action«. Raziskava je pokazala skrb vzbujajoče podatke na področju avtoagresivnega vedenja, ki vključuje tako samomorilno kot tudi samopoškodbeno vedenje. Skoraj dve tretjini (61 odstotkov) smrti v evropski regiji je posledica avtoagresivnega vedenja (141.089), padcev (83.325) ter poškodb, nastalih pri prometnih nesrečah (78.198). Od tega je 44 odstotkov smrti v starostni skupini med 15 in 29 let. Tudi podatki za Slovenijo so zelo zaskrbljujoči, zato so takojšnje spremembe politike in ukrepov na področju duševnega zdravja otrok in mladih nujne. Še posebej je to pomembno v tem obdobju spopadanja z novim koronavirusom in boleznijo COVID-19, ki do otrok in mladih ni prijazno in zelo vpliva na njihovo duševno zdravje.

Podatki za Slovenijo (Slika 1) kažejo, da je v starostni skupini med 15 in 29 let ter 30 in 49 let na prvem mestu kot vzrok smrti avtoagresivno vedenje. Sklepamo lahko, da je v starostni skupini med 30 in 49 let med glavnimi vzroki za smrt predvsem samomor, pri mlajših pa pogosto tudi samopoškodbeno vedenje. »Ne glede na vzrok smrti v obeh starostnih skupinah, statistični podatki jasno kažejo, da moramo v Slovenji na nacionalni ravni nujno v čim krajšem času sprejeti ustrezne ukrepe na področju nasilja ter preprečevanja namernih poškodb ter več investirati v učinkovite in na znanstvenih dokazih temelječe programe duševnega zdravja za otroke in mlade ter tudi odrasle«, je povedala Mateja Vilfan, strokovna sodelavka Inštituta za raziskave in razvoj »Utrip« in vodja spletišča za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju TuSmo.si.

Slika 1: Poglavitni vzroki za smrt v Sloveniji leta 2016.

Nadalje, podatki v starostni skupini med 15 in 29 let kažejo na nadpovprečen odstotek smrti kot posledice namerne poškodbe v primerjavi s statističnimi podatki za celotno Evropsko unijo (Slika 2). Kar 29 odstotkov smrti je posledica avtoagresivnega vedenja. Raziskava vsekakor kaže na visoko stopnjo ranljivosti otrok in mladostnikov v Sloveniji.

Slika 2: Delež smrti med namernimi in nenamernimi poškodbami in drugimi vzroki glede na starostno skupino v Sloveniji (2016); Delež nasilja in poškodb s smrtnim izidom glede na vzrok v Sloveniji (2016).

»Letošnje leto z vsemi sprejetimi ukrepi z namenom preprečevanja širjenja okužbe z novim koronavirusom in bolezni COVID-19 vsekakor ni prijazno do otrok in mladostnikov. V Združenju za otroško in mladostniško psihiatrijo so namreč opozorili, da so imeli v času epidemije pedopsihiatri manj novih primerov, a so bili ti hujši«, je dodala Vilfanova. Urgentna služba je zaznala porast obravnav (»V času epidemije več nujnih obravnav otrok in mladostnikov«, 20.6.2020, objava na www.rtvslo.si). »Opažanje psihiatrov, da je že s spomladanskim vračanjem v šolo prišlo do porasta samopoškodbenega vedenja in samomorilnih razmišljanj, postavlja vprašanje, kaj pri povratku v šolo oziroma kaj v povezavi s šolo je tisto, kar pri otrocih in mladih povzroča tako hudo stisko, da se ta kaže v obliki samopoškodb ter samomorilnih misli. Do teh stisk ni prišlo samo pri tistih otrocih in mladostnikih, ki v času šolanja na daljavo niso delali dovolj za šolo, temveč tudi pri otrocih in mladostnikih, ki so povprečno prizadevni, ampak jim šola enostavno predstavlja prevelik stres«. V Združenju pričakujejo tudi, da se bodo nekatere duševne motnje, kot sta npr. posttravmatska stresna motnja in depresija, pokazale šele po epidemiji oziroma zdravstvene krize s COVID-19, saj te nastanejo po daljšem stresnem in izčrpavajočem obdobju.

»Negotovost glede začetka novega šolskega leta in poteka pouka s številnimi omejitvami vsekakor ne prinaša nič obetajočega. Preteklo obdobje nam je pokazalo, kako ranljivi so lahko otroci in mladi ter kako pomembno je, da imajo na voljo ustrezne in strokovne oblike podpore, nemoten dostop do pomoči ter potrebne informacije. Podatki raziskav nam zelo jasno kažejo, da so spremembe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov nujne in zelo potrebne«, v svojem blogu na spletišču TuSmo.si nadaljuje Vilfanova.

Tudi sicer je področje samopoškodbenega vedenja v slovenskem prostoru še vedno premalo raziskano in obravnavano. Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ) je v letu 2018 izdal znanstveno monografijo »Duševno zdravje otrok in mladostnikov«, v kateri dr. Helena Jeriček Klanšček s sodelavci ugotavlja, da moramo v Sloveniji na področju raziskovanja namernega samopoškodovanja najti način, s katerim bomo zagotovili podatkovno bazo in dopolnili obstoječe baze podatke. S tem bi se omogočil vpogled v naravo namernega samopoškodbenega vedenja in razlikovanje med samopoškodbenimi epizodami brez namena smrti in z namenom smrti. Podatki kažejo, da so najpogostejše motnje na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov stresne, depresivne ter anksiozne in hiperkinetične motnje, motnje hranjenja in različne oblike samomorilnosti. Od leta 2008 do 2015 se je zaradi reakcije na hud stres, anksioznih motenj, hiperkinetične motnje in motenj hranjenja povečalo število zunajbolnišničnih obravnav. Samomor je bil v zadnjem desetletju med mladostniki od 15. do 19. leta starosti skoraj vsako leto med prvimi tremi vzroki umrljivosti.

»Vsekakor samopoškodbenega vedenja ne moremo enačiti s samomorilnim, sta pa oba pogosto prepletena ali se izmenjujeta. Zato je potreba po podatkih in ustrezni obravnavi samopoškodbenega vedenja zelo velika, saj danes ne znamo oceniti obsega tega problema med otroki in mladimi. Lahko se edino strinjamo, da je problematika zelo podcenjena, ukrepi in obravnava pa daleč od dejanskih potreb. In to tako z vidika znanja, kadrovskih kapacitet in financiranja«, za konec pojasni Vilfanova.

Za vsa dodatna vprašanja, pojasnila in prispevke smo vam na voljo prek elektronske pošte na info@institut-utrip.si ali telefona (031) 880-520. Sporočilo za javnost je objavljeno tudi na: www.preventivna-platforma.si, več o problematiki pa si lahko preberete tudi na našem spletišču za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju TuSmo.si (http://tusmo.si). 

Že vnaprej hvala za vse morebitne objave in prispevke!

Lep pozdrav,

Matej Košir, UTRIP / Preventivna platforma

 

Dodatne informacije:

V mreži »Preventivna platforma« smo spomladi letos obnovili spletišče na temo samopoškodbenega vedenja TuSmo.si. Na voljo je tudi brošura za strokovne delavce in delavke, ki se z njim srečujejo pri svojem delu z mladimi. Aktivni smo tudi na Facebooku in Instagramu, kjer nas lahko všečkate in nam sledite.

Spletišče za samopomoč in svetovanje pri samopoškodbenem vedenju (http://tusmo.si) obstaja že od leta 2011. Spomladi letos smo ga popolnoma prenovili ter aktivnostim dodali še profil na Facebooku in Instagramu. Upamo, da bomo z aktivnostmi na družbenih omrežjih še lažje dosegli naše ciljne skupine. Spletna stran in oba profila so namenjeni vsem mladostnicam in mladostnikom, ki se samopoškodujejo in potrebujejo dodatno pomoč, podporo ali informacije o samopoškodbenem vedenju.

Na spletni strani je na voljo tudi brošura z naslovom »Samopoškodbeno vedenje: Kako ga lahko razumemo in pomagamo« (priloga), ki je namenjena strokovnim delavkam in delavcem na osnovnih in srednjih šolah (npr. učiteljicam in učiteljem ter svetovalnim delavkam in delavcem), centrih za socialno delo, zdravstvenih ter drugih ustanovah, ki se tako ali drugače srečujejo s primeri samopoškodbenega vedenja.

Viri:

Jeriček Klanšček, H., Roškar, S., Vinko, M., Konec Juričič, N., Hočevar Grom, A., Bajt M., … Poldrugovac, M. (2018) Duševno zdravje otrok in mladostnikov v Sloveniji. Ljubljana: Nacionalni inštitut za javno zdravje. Pridobljeno na spletni strani: https://www.nijz.si/sites/www.nijz.si/files/publikacije-datoteke/dusevno_zdravje_otrok_in_mladostnikov_v_sloveniji_19_10_18.pdf

Spremembe na področju duševnega zdravja otrok in mladostnikov so nujne! (blog Mateje Vilfan na spletišču za samopomoč in svetovanje TuSmo.si). Pridobljeno na spletni strani: http://tusmo.si/spremembe-na-podrocju-dusevnega-zdravja-otrok-in-mladostnikov-so-nujne/

V času epidemije več nujnih obravnav otrok in mladostnikov (www.rtvslo.si). 20.6.2020.  Pridobljeno na spletni strani: https://www.rtvslo.si/zdravje/novice/v-casu-epidemije-vec-nujnih-psihiatricnih-obravnav-otrok-in-mladostnikov/528028?fbclid=IwAR0K-vkMgByK_U3toud02AuZhoxshbWgOsQTKIHnDoR0Gd6sLBmurLumtSw

Violence and injuries in Europe: burden, prevention and priorities for action. Copenhagen: WHO Regional Office for Europe; 2020. Licence: CC BY-NC-SA 3.0 IGO. Pridobljeno na spletni strani: https://www.euro.who.int/en/publications/abstracts/violence-and-injuries-in-europe-burden,-prevention-and-priorities-for-action-2020

 

Povezava na Tu Smo brošuro: Samopoškodovanje brošura TuSmo.si (PDF)

Povezava: Sporočilo na javnost