Ljubljana, 14. februar 2020 – V zadnjih letih se v strokovnih, medijskih in političnih krogih precej razpravlja o tako imenovanem uspešnem islandskem preventivnem modelu (Planet Youth). Precej držav ali lokalnih skupnosti je že izrazilo interes za prenos omenjene dobre prakse z Islandije v svoja nacionalna ali lokalna okolja, in sicer pogosto brez kritičnega in strokovnega vpogleda, kako je takšne kompleksne modele sploh možno prenašati v popolnoma drugačna kulturna in politična okolja. Včeraj (13.2.2020) je svoje stališče o islandskem modelu objavilo tudi Evropsko združenje za raziskave v preventivi (EUSPR), kmalu zatem pa so svoj odgovor objavili tudi Islandci (Planet Youth) (povezavi do obeh dokumentov sta spodaj).
Stališče Inštituta “Utrip” temelji na dejstvu, da je treba biti pri takšnih prenosih “dobrih praks” skrajno previden, in da lahko v drugačnem okolju sicer uspešni modeli delujejo popolnoma drugače (tudi nasprotno od prepričanj in pričakovanj). Ravno zato je nujno treba vlagati v znanje in veščine strokovnih delavcev na področju preventive ter pripravljalcev politik in odločevalcev oziroma mnenjskih voditeljev na področju javnega zdravja in izobraževanja, da lahko dovolj samozavestno ter strateško in dolgoročno sprejemamo etične in strokovne odločitve glede obstoječih preventivnih praks in jih učinkovito in uspešno prilagodimo na svoj nacionalni oziroma lokalni kontekst.
S tem namenom v zadnjem času na našem inštitutu (v sodelovanju z evropskimi partnerji) razvijamo različne modele izobraževanj in usposabljanj za različne ciljne skupine (http://upc–adapt.eu in http://asap–training.eu), ki lahko pripomorejo k izboljšanju znanja in veščin glede kakovostne preventive in standardov ter kakovostnejšemu odločanju o vlaganju v razvoj in/ali prenos dobrih praks v druga kulturna in politična okolja.
Se pa lahko vsekakor veliko pozitivnega naučimo od islandskega modela, saj v Evropi težko najdemo takšno trdno in dolgoročno naravnano preventivno infrastrukturo kot pri njih (pretežno zaradi modela Planet Youth), vključno s strogo alkoholno politiko in strožjimi družbenimi normami glede alkohola in drugih drog, vključenostjo staršev in lokalnih skupnosti v prizadevanja za boljšo prihodnost otrok in mladih, strateškim vlaganjem v kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih itd.
