V Madridu smo se med 28. in 29. aprilom 2022 srečali predstavniki in predstavnice šestih partnerskih organizacij iz šestih držav EU (Španije, Portugalske, Češke, Nizozemske, Nemčije in Slovenije), ki sodelujejo v drugi fazi projekta ‘Learn Addiction’.
V prvi fazi projekta (od novembra 2019 do oktobra 2021) smo razvili prvo odprto in večjezično izobraževalno e-platformo za strokovnjake s področja zasvojenosti.
Platforma vključuje štiri module e-učenja na sledeče teme:
1) vedenjske zasvojenosti,
2) zasvojenosti pri mladih,
3) vidik spola pri preventivi, intervencijah in zdravljenju zasvojenosti in
4) Evropski standardi kakovosti na področju preprečevanja uporabe drog. Platforma je dostopna v sedmih jezikih (slovenščini, angleščini, španščini, romunščini, portugalščini, češčini in francoščini) na povezavi www.learnaddiction.eu.
Vljudno vas vabimo, da se udeležite odličnega webinarja, ki ga organiziramo v sklopu 10. slovenskih preventivnih dni, in sicer v torek, 1. februarja 2022 med 17. in 18. uro na platformi ZOOM.
Webinar bo potekal v angleškem jeziku, imeli pa boste priložnost zastaviti tudi vprašanja ali razpravljati o vsebini predavanja.
Tokrat bo z nami dr. Michael P. O’Donnell z Art & Science of Health Promotion Institute (ZDA). Dr. O’Donnell je avtor koncepta optimalnega zdravja (2009), ki predstavlja enega od pomembnejših mejnikov sodobne preventive in promocije zdravja v svetu. Več o njem in njegovem delu najdete tule: https://www.artsciencehpi.com/.
Njegovo predavanje je namenjeno strokovnjakom na področju preventive in promocije zdravja, znanstvenikom in raziskovalcem, upravam podjetij, visokim vladnim uradnikom in drugim javnim uslužbencem, lokalnim skupnostim idr.
Poudarek predavanja bo zlasti na ustvarjanju ekosistemov, ki izboljšujejo zdrav življenjski slog, hkrati z zagotavljanjem dovoljšnjega odmerka na dokazih utemeljenih preventivnih strategij za spremembo z zdravjem povezanega vedenja. Predavanje bo vključevalo tudi kratek pregled teoretičnih in empiričnih temeljev ter praktičnih izkušenj predavatelja v ZDA.
Po prijavi boste prejeli elektronsko sporočilo, ki bo vsebovalo vse potrebne informacije za udeležbo na webinarju. Za več informacij nam lahko pišete na info@institut-utrip.si.
Mreža “Preventivna platforma” bo v četrtek, 16. in petek 17. decembra 2021 med 9. in 12. uro organizirala že 10. (virtualne) slovenske preventivne dneve na aktualno temo “Izzivi preventive v postepidemičnih časih”.
Ob trenutnih razmerah in omejitvah zaradi pandemije in bolezni COVID-19 moramo tudi letošnji dogodek organizirati prek spletne (Zoom) platforme. V mesecu januarju 2022 bomo organizirali še nekaj drugih spremljajočih virtualnih dogodkov (npr. delavnic domačih in predavanj tujih gostov).
Potrjeni predavatelji in predavateljice:
doc. dr. Ana Bogdan Zupančič, Pedagoška fakulteta Univerze na Primorskem
Ciril Klajnšček, Rdeči križ Slovenije
Lea Avguštin, Zavod RS za šolstvo, Šola za ravnatelje
Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip”
Prijavite se lahko prek registracije na Zoom platformi, kjer takoj prejmete tudi povezavo na dogodek (prijaviti se morate za vsak dan posebej!):
Spremljajte novice o dogodku na: www.preventivna-platforma.si in na družbenih omrežjih mreže “Preventivna platforma”.
Več informacij in okvirni program (vsebina dogodka) v priponki. Prosimo vas tudi, da informacijo o dogodku razširite prek svojih kanalov, spletnih strani in družbenih omrežij. Hvala!
Vljudno vabljeni!
Vsebine iz “Izzivi preventive v postepidemičnih časih”
V letu 2020 je svetovna pandemija povzročila težave na področju zaposlovanja, predvsem zaposlovanja mladih. Zmanjšanje celotnega delovno aktivnega prebivalstva je bilo med leti 2019 in 2020 1,1 %, v enakem obdobju pa se je število delovno aktivnih mladih zmanjšalo za 5,9 %.[1] Stopnja registrirane brezposelnosti je bila leta 2020 v večini regij najvišja v starostni skupini med 15 in 24 let. V povprečju je bilo brezposelnih kar 17 % delovno aktivnih oseb iz omenjene populacije. Vidne so tudi razlike med deležem zaposlenih mladih v današnjem času v primerjavi iz časa osamosvojitve leta 1991. Najbolj očitna razlika je pri 25-letnikih, saj je v tej starostni skupini zaposlenih le 55,4 % mladih v primerjavi z 82,2 % leta 1991.[2]
Tako izrazito razliko si v lahko razlagamo s podaljševanjem časa izobraževanja, po drugi strani pa to priča o težavnosti vstopa na trg delovne sile.
Na te izzive je odgovorila Akademija Brez izgovora, ki je potekala zadnjih 20 mesecev, ko je bilo izvedenih 8 ponovitev 112-urnih usposabljanj na področju vzgoje in izobraževanja, mladinskega dela in druge vrste pedagoškega dela, s čimer smo dosegli več kot 115 mladih nezaposlenih oseb, starih med 20 in 29 let.
“Ob pričetku projekta Akademija Brez izgovora v začetku leta 2020 še nihče ni slutil, kakšno nadaljevanje leta imamo pred seboj, kmalu pa nam je epidemija krojila življenje na vsakem koraku. Velik vpliv je imela tudi na mlade, predvsem na področju družabnega življenja in šolanja, pa tudi zaposlovanja. Pričakovano se je v tem času povečala brezposelnost mladih, vstopanje na trg dela je bilo močno oteženo in projekti, kakršen je projekt Akademija Brez izgovora, so postali še toliko pomembnejši za blažitev posledic epidemije,” je povedala Mia Zupančič, vodja projekta. “Čeprav ob začetku projekta nismo pričakovali, da bomo skoraj vsa načrtovana usposabljanja izvajali prek spleta ter da bomo morali vse aktivnosti prilagoditi novi realnosti, nas to ni ustavilo. Kljub izzivom, s katerimi smo se pri projektu soočili, smo vsa usposabljanja izpeljali zelo uspešno, v projekt smo vključili več udeležencev, kot smo načrtovali, kar nam je delno omogočilo tudi izvajanje usposabljanj na daljavo. Verjamemo, da je projekt Akademija Brez izgovora pomagal pri opolnomočenju mladih za uspešno premagovanje preprek in težav, ki jih čakajo v obdobju zgodnje odraslosti.”
Predsednik Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija, Nassim Djaba, poudarja pomembno vlogo, ki jo ima mladinsko delo na zaposlovanje mladih. “V Sloveniji je težava, da je v nevladnem sektorju, kamor spada tudi mladinski sektor, zaposlen izredno majhen delež delovno aktivnih prebivalcev – manj kot 1 % delovno aktivnega prebivalstva, medtem ko je evropsko povprečje več kot 5 %. Tako strokovnjaki kot delodajalci pa pogosto izpostavljajo pomen pridobivanja izkušenj tudi s pomočjo neformalnega izobraževanja, kar je eden od stebrov mladinskega dela. Za kvalitetno mladinsko delo je potrebno zagotoviti redno zaposlene osebe, ki za to skrbijo, saj trenutno velika večina celotnega mladinskega dela sloni na prostovoljcih. Z mladinskim delom in v mladinskih organizacijah mladi pridobijo dragocene izkušnje in postanejo aktivni državljani. Mladinsko delo daje mladim dodano vrednost in jih opremlja s kompetencami, ki jim pomagajo pri ustvarjanju kariere.”
Eden od udeležencev projekta, Žan Strnad, ki se je po udeležbi na usposabljanju uspešno zaposlil, je poudaril, da je na usposabljanju pridobil pomembno znanje in veščine dela z mladimi, povezal se je z organizacijami v nevladnem sektorju ter si tako razširil možnosti dela na novo področje ter na podlagi pridobljenih informacij izpopolnil svoj življenjepis in motivacijsko pismo, kar mu je v končni fazi pomagalo pridobiti prvo zaposlitev: “Hvaležen sem za udeležbo na usposabljanju v okviru projekta Akademija Brez izgovora, saj mi je to olajšalo vstop na trg dela. Pred tem sem se soočal s precejšnjimi izzivi na tem področju, usposabljanje pa mi je dalo dodatno samozavest in kompetence, ki so mi omogočile uspeh pri iskanju službe.”
Projekt Akademija Brez izgovora je projekt Mladinske zveze Brez izgovora Slovenija in partnerskih organizacij (Mladinski center Krško, Socialna akademija, Inštitut za raziskave in razvoj Utrip in Zavod Vozim), ki naslavlja problematiko zaposlovanja mladih. Naložbo sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega socialnega sklada. Projekt odgovarja na izzive, s katerimi se srečujejo mladi ob vstopu na trg dela in ki so se v letih 2020 in 2021 zaradi epidemije virusa COVID-19 še poglobili.
Poziv nevladnih organizacij s področja javnega zdravja k zaostritvi preblage alkoholne politike, ki nedvomno pripomore tudi k slabšanju epidemije v Sloveniji. Poleg COVID-19 tudi drugi pomembni javnozdravstveni problemi, na katere smo v času epidemije praktično pozabili, čeprav so lahko neposredno povezani z njo.
Ljubljana, 7. aprila 2021 – V sklopu obeleževanja svetovnega dneva zdravja je Slovensko združenje za kronične nenalezljive bolezni (zKNB) pripravilo celovit predlog sprememb in dopolnitev alkoholne politike v Sloveniji, ki so v pristojnosti Vlade Republike Slovenije oziroma ministrstev s področja zdravja, financ, kmetijstva, gospodarskega razvoja, infrastrukture in notranjih zadev. S predlaganimi spremembami in dopolnitvami bi zlasti zmanjšali cenovno in fizično dostopnost alkohola, onemogočili vsakršno tržno komuniciranje alkoholnih pijač, zmanjšali možnosti vožnje in delovnih nesreč pod vplivom alkohola, ponovno prepovedali prodajo alkohola na športnih prireditvah ter nenazadnje vplivali na učinkovitejšo preventivo ter informiranje in ozaveščanje glede številnih tveganj in škode zaradi rabe alkohola, zlasti med otroki, mladimi, nosečnicami in doječimi materami.
Kaj pravi znanost o nasvetih staršem in skrbnikom glede starševskih izzivov med in po epidemiji?
Borovnica, 26. januarja 2021 – V tem tednu začenjamo s preventivno kampanjo na področju družinske preventive »Znanost o skrbi« (v originalu »The Science of Care«) v sklopu širše preventivne kampanje »Najprej poslušaj« (»Listen First«). Kampanjo izvajamo v sodelovanju z Uradom OZN za droge in kriminal (UNODC), s katerimi smo pripravili vrsto uporabnih gradiv (npr. video vsebin in letakov) z nasveti za starše in skrbnike v teh težkih časih, zlasti z vidika fizičnega in duševnega zdravja otrok in mladostnikov med in tudi po epidemiji.
Menimo sicer, da so gradiva kampanje zelo splošno uporabna ne glede na trenutno stanje glede epidemije COVID-19 in novega koronavirusa. Vedno je potreba in priložnost za tovrstne informacije ter opomnik, na kakšen način lahko starši in skrbniki pomagamo sebi in otrokom v težkih ali povsem vsakdanjih okoliščinah.
Znanost je dokazala, da so toplina, ljubezen in odzivnost pristopi, s katerimi starši lahko pomagajo otrokom pri razvoju. Koristi od prejemanja fizične naklonjenosti trajajo skozi celotno otroštvo in odraslost.
S kakovostnim družinskim druženjem gradimo močnejše in bolj povezane družine. Družinske aktivnosti, kot so kuhanje, slikanje ali skupno poslušanje glasbe, spodbujajo povezovanje, zaupanje, ljubezen drug do drugega in pri otrocih krepijo odpornost in samozavest.
Aktivno poslušanje pomeni, ko starš ali skrbnik posluša svojega otroka z namenom, da ga samo posluša ter mu ne skače v besedo ali ga ne prekinja. Aktivno poslušanje je pomembno v stresnem času in lahko zmanjša strah in tesnobo.
Izkazovanje potrpežljivosti daje otrokom občutek, da nekdo skrbi za njih in da so ljubljeni. To je ključnega pomena pri ustvarjanju odnosov s pomembnimi osebami in dobre komunikacije.
Eden najučinkovitejših načinov za izboljšanje otrokovega vedenja je izkazovanje topline in dobro odmerjene pohvale. To je preprosto lahko le nasmeh, dvignjen palec ali spodbudna beseda.
Znanstveniki so že večkrat dokazali številne prednosti telesne aktivnosti za otroke. Staršem in skrbnikom lahko koristi, če telesno aktivnost vključijo v družinski vsakdan.
Kako se z otroki pogovarjati o nevarnostih in jih zaščititi na spletu. Ohranjanje odkrite in iskrene komunikacije ter opolnomočenje je ključnega pomena za zaščito otrok na spletu in zunaj njega.
Rutine (na primer skupni obroki in določene ure za spanje) pomagajo družinam odpraviti stres in poskrbijo, da se otroci počutijo varne. Pomembno je, da v težkih časih ohranjate znane rutine.
Neproduktiven dolgčas povzroča, da so otroci zaskrbljeni, kar lahko poveča možnosti pojava motečih vedenj. otroci se bolje spopadajo z dolgčasom, če so zaposleni in pomagajo drugim. Starši in skrbniki naj zagotovijo možnosti varnih aktivnosti, kot so npr. glasba, umetnost in branje knjig, ter spodbujajo otroke, da se družijo s svojimi prijatelji.
Otroci, katerih starši in skrbniki so aktivno vkljuceni v njihovo življenje (jim npr. pomagajo pri domacih nalogah, postavljajo zadolžitve in omejujejo gledanje televizije), so bolj prilagojeni, uspešnejši v šoli in imajo manj možnosti, da razvijejo tvegana vedenja.
Družinska pravila so sklop nacel, ki določajo, kakšno vedenje se pricakuje od družinskih članov. Ob pravilni uporabi lahko ta pravila pomagajo članom družine, da se med sabo dobro razumejo.
V zadnjem času se je pojavilo kar nekaj različnih preventivnih medijskih kampanj na področju drog (vključno z alkoholom in tobakom), zlasti v sklopu obeleževanja različnih mednarodnih dni na področju zdravja, tobaka in kajenja, prepovedanih drog oziroma tednov ali mesecev preventive.
Zlasti s povečanjem javnih sredstev za nevladne organizacije s strani Ministrstva za zdravje je ta trend pojavljanja medijskih kampanj in različnih akcij medijskega zagovorništva še toliko očitnejši.
Na virtualnem dogodku, ki bo organiziran v sklopu 9. slovenskih preventivnih dni (SPD), bo Matej Košir (UTRIP) predstavil temeljne standarde in dognanja preventivne znanosti na področju učinkovite uporabe medijev v preventivi ter tudi nekatere dobre in slabe prakse doma in v tujini.
Veščine zagovorništva so bistvenega pomena za strokovnjake oz. strokovne delavce s področja javnega zdravja in preventive, da lahko lažje dolgoročno vplivajo na procese priprave politike in odločanje.
Te veščine so pomembne zlasti na tistih področjih javnega zdravja, kjer so tako imenovane “nezdrave” industrije vplivne in/ali želijo biti pomembni deležniki (na primer alkoholna in tobačna industrija). Te veščine so pomembne tudi z vidika zagovorništva za podporo kakovostni preventivi, ki temelji na dokazih, zlasti v lokalni skupnosti ter v šolskem in družinskem okolju.
Ob prepoznavanju te potrebe je Inštitut “Utrip” razvil vrsto izobraževalnih tečajev in izobraževanj doma in v tujini na področju zagovorništva, zlasti za znanstvenike, raziskovalce in strokovnjake oz. strokovne delavce na področju javnega zdravja in preventive.
Delavnica ponuja predlogo za izboljšanje zagovorniškega znanja in veščin ter povečanje vloge stroke (zlasti iz nevladnega sektorja in akademske skupnosti) pri pripravi in odločanju o politikah in praksah ter njihovem financiraju na področju javnega zdravja in preventive. Stroka mora postati prepoznana kot ključni deležnik pri pripravi in odločanju o politikah in praksah in delavnica se med drugim osredotoča na ta pomemben cilj.
Izvajalec delavnice bo Matej Košir (UTRIP), ki je v minulih letih doma in v tujini izvedel že prek 100 tovrstnih izobraževanj in usposabljanj.
Število prijav je omejeno na 25 udeležencev/udeleženk zaradi zagotavljanja interaktivnosti dogodka (npr. dela po skupinah na Zoom platformi). Ob večjem zanimanju bomo organizirali nove (virtualne) delavnice v mesecu februarju in/ali marcu 2021.
Že 9. slovenski preventivni dnevi (tokrat virtualni) (dogodek končan, spodaj dodana gradiva)
Mreža “Preventivna platforma” bo v četrtek, 10. decembra 2020 med 9. in 15. uro organizirala že 9. (virtualne) slovenske preventivne dneve na temo “Aktualni izzivi v preventivi v času COVID-19”. Popoldanski del (med 13. in 15. uro) bo potekal v angleškem jeziku, saj gostimo vabljena predavatelja ga. Elizabeth Mattfeld in g. Wadiha Maaloufa z Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC).
Ob trenutnih razmerah in omejitvah zaradi epidemije in bolezni COVID-19 smo morali letošnji dogodek skrčiti na en dan ter ga organizirati prek spletne (Zoom) platforme. V naslednjih mesecih bomo organizirali še nekaj drugih spremljajočih virtualnih dogodkov (npr. delavnic).
Vsebina: – mednarodni preventivni standardi (UNODC/WHO) – socialno in čustveno učenje na daljavo – psihosocialni vidiki epidemije in karantene – predstavitev kampanj “Listen First” in “The Science of Care” (UNODC)
Potrjeni predavatelji: – Matej Košir, Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip” – Sanela Talić, Inštitut za raziskave in razvoj “Utrip” – Ciril Klajnšček, Rdeči križ Slovenije – Elizabeth Mattfeld, Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) – Wadih Maalouf, Urad Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC)
Prijavite se lahko prek spodnjega obrazca.
Spremljajte novosti glede dogodka na: www.preventivna-platforma.si in na družbenih omrežjih mreže “Preventivna platforma”.
Ljubljana, 14. februar 2020 – V zadnjih letih se v strokovnih, medijskih in političnih krogih precej razpravlja o tako imenovanem uspešnem islandskem preventivnem modelu (Planet Youth). Precej držav ali lokalnih skupnosti je že izrazilo interes za prenos omenjene dobre prakse z Islandije v svoja nacionalna ali lokalna okolja, in sicer pogosto brez kritičnega in strokovnega vpogleda, kako je takšne kompleksne modele sploh možno prenašati v popolnoma drugačna kulturna in politična okolja. Včeraj (13.2.2020) je svoje stališče o islandskem modelu objavilo tudi Evropsko združenje za raziskave v preventivi (EUSPR), kmalu zatem pa so svoj odgovor objavili tudi Islandci (Planet Youth) (povezavi do obeh dokumentov sta spodaj).
Stališče Inštituta “Utrip” temelji na dejstvu, da je treba biti pri takšnih prenosih “dobrih praks” skrajno previden, in da lahko v drugačnem okolju sicer uspešni modeli delujejo popolnoma drugače (tudi nasprotno od prepričanj in pričakovanj). Ravno zato je nujno treba vlagati v znanje in veščine strokovnih delavcev na področju preventive ter pripravljalcev politik in odločevalcev oziroma mnenjskih voditeljev na področju javnega zdravja in izobraževanja, da lahko dovolj samozavestno ter strateško in dolgoročno sprejemamo etične in strokovne odločitve glede obstoječih preventivnih praks in jih učinkovito in uspešno prilagodimo na svoj nacionalni oziroma lokalni kontekst.
S tem namenom v zadnjem času na našem inštitutu (v sodelovanju z evropskimi partnerji) razvijamo različne modele izobraževanj in usposabljanj za različne ciljne skupine (http://upc–adapt.eu in http://asap–training.eu), ki lahko pripomorejo k izboljšanju znanja in veščin glede kakovostne preventive in standardov ter kakovostnejšemu odločanju o vlaganju v razvoj in/ali prenos dobrih praks v druga kulturna in politična okolja.
Se pa lahko vsekakor veliko pozitivnega naučimo od islandskega modela, saj v Evropi težko najdemo takšno trdno in dolgoročno naravnano preventivno infrastrukturo kot pri njih (pretežno zaradi modela Planet Youth), vključno s strogo alkoholno politiko in strožjimi družbenimi normami glede alkohola in drugih drog, vključenostjo staršev in lokalnih skupnosti v prizadevanja za boljšo prihodnost otrok in mladih, strateškim vlaganjem v kakovostno preživljanje prostega časa otrok in mladih itd.
Naša spletna stran uporablja piškotke. To so majhne datoteke, ki jih ob obisku naložimo na vaš računalnik oziroma mobilno napravo. Tako lahko prepoznamo, ko se vrnete na spletno stran ter omogočimo njeno boljše delovanje in uporabo. Uporabljamo tudi piškotke za potrebe spletne analitike in integracijo socialnih omrežij.
Kaj so piškotki?
Piškotek (angl. cookie) je datoteka, ki shrani nastavitve spletnih strani. Spletna mesta piškotke shranijo v naprave uporabnikov, s katerimi dostopajo do interneta z namenom prepoznavanja posameznih naprav in nastavitev, ki so jih uporabniki uporabili pri dostopu. Piškotki omogočajo spletnim stranem prepoznavanje, če je uporabnik že obiskal to spletno mesto in pri naprednih aplikacijah se lahko z njihovo pomočjo ustrezno prilagodijo posamezne nastavitve. Njihovo shranjevanje je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik – ta lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči.
Nadzor piškotkov
Shranjevanje in upravljanje piškotkov je pod popolnim nadzorom brskalnika, ki ga uporablja uporabnik. Brskalnik lahko shranjevanje piškotkov po želji omeji ali onemogoči. Piškotke, ki jih je brskalnik shranil, lahko tudi izbrišete, navodila najdete na spletnih straneh posameznega brskalnika:
Zahtevani piškotki naredijo spletno stran uporabno, saj omogočajo osnovne funkcije, kot so navigacija po strani in dostop do varnih območij spletne strani. Spletna stran brez teh piškotkov ne deluje pravilno
Piškotki za analitiko
Dovoljenje teh piškotkov za anlitiko in statistiko (stran uporablja Google Analytics) nam omogoča boljše razumevanje uporabniške izkušnje na naši strani.
Če to vrsto piškotkov onemogočite, vaših nastavitev ne bomo mogli shraniti. To pomeni, da boste ob vsakem ponovnem obisku piškotke morali bodisi sprejeti ali zavrniti.
