Opis projekta

Program “Preventivna platforma” (2017-2019)

Program »Preventivna platforma«, ki ga v obdobju 2017-2019 sofinancira Ministrstvo za zdravje, združuje večino programskih dejavnosti Inštituta “Utrip” v sodelovanju s partnerskimi ustanovami in organizacijami oziroma nadgradnjo preteklega dela v smeri celovitega pristopa na področju preventive. Program je sestavljen iz petih temeljnih stebrov, in sicer (1) šolska preventiva; (2) družinska preventiva; (3) v (lokalno) skupnost usmerjena preventiva; (4) okoljske preventivne strategije in zagovorništvo za kakovostno preventivo; ter (5) izobraževanje in usposabljanje. Program pokriva različne oblike tveganega vedenja otrok in mladih, zlasti pa preprečevanje rabe dovoljenih in prepovedanih drog ter nekemičnih zasvojenosti. Program je v precejšnji meri usmerjen tudi v pripravo nekaterih novih in promocijo obstoječih smernic in priporočil na področju šolske, družinske in v (lokalno) skupnost usmerjene preventive ter vožnje pod vplivom alkohola, promocijo in praktično uveljavljanje (minimalnih) kakovostnih standardov ter sistematično in trajnostno naravnano izobraževanje in usposabljanje strokovnjakov in strokovnih delavcev na področju preventive.

Program vključuje zlasti širjenje in izvajanje šolskega preventivnega programa »Izštekani« (www.izstekani.net), šolskega preventivnega programa za starše EFFEKT, družinskega preventivnega programa »Krepitev družin« (SFP), v (lokalno) skupnost usmerjenega modela »Communities That Care« (CTC) ter širjenje nekaterih pristopov in praks, ki izhajajo iz sodelovanja prijavitelja v različnih evropskih projektih in mrežah s področja preventive (zlasti aktivnosti, povezane z vključevanjem socialno-čustvenega učenja v šolski učni načrt (kurikulum) v sodelovanju z Ministrstvom za izobraževanje, znanost in šport (MIZŠ), uvajanjem nekaterih dobrih praks v srednješolski prostor (program Boys & Girls Plus) ter v lokacije nočnega življenja (švedski program STAD in evropski projekt Club Health). Pomemben del aktivnosti bo usmerjen tudi v zagovorništvo za kakovostnejšo preventivo in opuščanje neučinkovitih ali celo škodljivih »preventivnih« praks ter izvedba številnih izobraževalnih in študijskih aktivnosti z namenom izboljšanja znanja in veščin zaposlenih in prostovoljcev na področju preventive.

Inštitut “Utrip” je v preteklosti že dokazal inovativnost na področju preventive, saj v slovenski prostor stalno uvaja (in jih tudi vrednoti) preverjene učinkovite preventivne prakse, kot ena redkih nevladnih ustanov aktivno promovira uvedbo (minimalnih) kakovostnih standardov ter izobražuje in usposablja preventivne delavce različnih profilov in iz različnih sektorjev (npr. vzgoje in izobraževanja, javnega zdravja, socialnega in mladinskega dela, lokalne samouprave ter znanosti in raziskovanja). Tudi na področju zagovorništva stalno izobražuje nove zagovornike, zlasti med mladimi, ter krepi njihovo znanje in veščine na tem področju za učinkovitejše zagovorništvo.

Program prispeva zlasti k sledečim ciljem: (1) nadaljnje povezovanje različnih akterjev na nacionalni, lokalni in mednarodni ravni pri načrtovanju, zagovorništvu in izmenjavi dobrih praks na področju alkoholne in tobačne politike; (2) večja ozaveščenost o nevarnostih vožnje pod vplivom alkohola; (3) doslednejše izvajanje zakonodaje na področju alkohola in tobaka; (4) zmanjšanje tveganega in škodljivega pitja v pivskih okoljih (zlasti nočnih lokalih); (5) preprečiti začetek kajenja in uporabe drugih tobačnih in povezanih izdelkov med otroki in mladimi; (6) povečati delež otrok in mladih, ki prenehajo kaditi ali uporabljati druge tobačne in povezane izdelke; ter (7) razvoj in testiranje inovativnih programov in intervencij, ki dopolnjujejo obstoječe programe na področju preventive.

S programom rešujemo zlasti probleme pomanjkanja dobrih in kakovostnih preventivnih praks v Sloveniji ter s tem povezane neenakosti v zdravju v različnih regijah in lokalnih okoljih (npr. neenakomerna dostopnost do kakovostne preventive), pomanjkanja znanja in veščin na področju sodobne preventive, ki temelji na dokazih, ter nedoslednega izvajanja področne zakonodaje na področju alkohola in tobaka.

Program predvideva zlasti naslednje dejavnosti: (1) povezovanje različnih akterjev na nacionalni, lokalni in mednarodni ravni pri načrtovanju, zagovorništvu in izmenjavi dobrih praks na področju preventive; (2) povezovanje in mreženje NVO na področju preventive (skupna usposabljanja, osrednja spletna stran www.preventivna-platforma.si, organizacija dogodkov in izmenjava dobrih praks); (3) aktivnosti preprečevanja tveganega in škodljivega pitja alkohola med otroki in mladimi ter vožnje pod vplivom alkohola in drugih drog; (4) aktivnosti spremljanja izvajanja področne zakonodaje v lokalnih okoljih na področju alkohola in tobaka; (5) učinkoviti programi izobraževanja in ozaveščanja javnosti in zlasti mladih o tveganih za zdravje in škodljivih vplivih kajenja ter tveganega in škodljivega pitja alkohola; (6) programi za krepitev starševskih veščin, otrokovih osebnih in socialnih veščin, programi upravljanja z vedenjem v razredu; ter (7) aktivnosti izobraževanja in usposabljanja strokovnega kadra, ki deluje na področju preventive.

Pričakovani rezultati programa so zlasti v (1) stalnem širjenju kakovostnih preventivnih programov v šolskem in družinskem okolju ter v (lokalnih) skupnostih, ki so že doslej pokazali učinke in rezultate (npr. večja geografska pokritost z dobrimi praksami), (2) občutno izboljšanem znanju in veščinah posrednih ciljnih skupin (kot so npr. učitelji, vzgojitelji, zdravstveni, socialni in mladinski delavci, zaposleni in prostovoljci v nevladnih organizacijah ter drugi strokovni delavci na področju preventive); (3) postopnem uveljavljanju (minimalnih) kakovostnih standardov na področju preventive ter »kulture« vrednotenja preventivnih programov; ter (4) doslednejšem izvajanju področne zakonodaje, zlasti na področju alkohola in tobaka.

Preventivna platforma II (2012-2014)

Projekt s polnim imenom »Opolnomočenje NVO za kakovostno izvajanje preventivnih programov na področju preprečevanja zasvojenosti« združuje tri ugledne in izkušene partnerske organizacije, in sicer Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«, Rdeči križ Slovenije in Mladinsko zvezo Brez izgovora. Projekt, ki bo trajal od decembra 2012 do maja 2014, v celoti podpira strateške usmeritve Vlade RS in EU s področja zdravja, zlasti Resolucijo o nacionalnem programu na področju drog 2004-2009, Strategijo EU na področju drog 2005-2012, Strategijo EU za podporo državam članicam pri zmanjševanju škode zaradi uživanja alkohola (2006), Globalno strategijo WHO za zmanjševanje škodljive rabe alkohola, politiko EU na področju tobačne kontrole ter nacionalno zakonodajo na omenjenih področjih.

Namen projekta je v:

  1. nadaljnjem povezovanju, partnerskem sodelovanju in zagotavljanju strokovne podpore in pomoči NVO na področju preventive;
  2. vzpostavitvi minimalnih kakovostnih standardov na področju preventive;
  3. razvoju izobraževalnih programov (kurikulumov) za usposabljanje predstavnikov NVO na temo razvoja, prenosa, izvajanja in vrednotenja kakovostnih preventivnih programov;
  4. pospeševanju mednarodnega vključevanja NVO na področju preventive; ter
  5. ozaveščanju različnih javnosti (zlasti javne uprave, medijev in povezanih panog gospodarstva) o pomenu in pomembnosti vlaganja v preventivo.

Iz analize stanja in izkušenj vemo, da stanje na področju preventive v Sloveniji ni ugodno, in da ga je treba sistematično in dolgoročno izboljševati v smeri krepitve potrebnih znanj in veščin. Obstajajo številne preventivne dejavnosti na vseh ravneh, ki večinoma niso (o)vrednotene, kar pomeni, da je treba pozornost usmeriti tudi v krepitev znanja in veščin predstavnikov NVO za vrednotenje lastnega dela. Povezovanje in usklajevanje delovanja NVO na področju preventive se je izkazalo za dobro in nujno, zlasti z vidika kakovostnega razvoja preventive v prihodnje. Z novim projektom želimo prispevati k temu, da se znanje in veščine NVO sektorja okrepijo do te mere, da bo možno na podlagi upoštevanja minimalnih kakovostnih standardov v Sloveniji zagotavljati učinkovite preventivne programe na vseh ravneh, zlasti v šolskem prostoru, družini in lokalni skupnosti. Glavne dejavnosti projekta so usmerjene zlasti v postopno uveljavljanje minimalnih kakovostnih standardov, razvijanje izobraževalnih orodij in priročnikov, sistematično in strukturirano pomoč NVO pri uvajanju in vrednotenju dobrih in obetavnih praks ter njihovo pospešeno vključevanje v mednarodno dogajanje na področju preventive.

Med pričakovane rezultate spadajo:

  1. širitev kakovostne podporne mreže NVO v sodelovanju s pristojnimi ustanovami na področju preventive;
  2. priprava in pilotska izvedba izobraževalnih programov na temo znanj in veščin o preventivi ter vrednotenju preventivnih programov;
  3. postopno in sistematično uvajanje dobrih in obetavnih praks s strani zainteresiranih NVO v slovenski prostor (zlasti na področju selektivne in indicirane preventive, kjer so največje potrebe);
  4. povečanje zmogljivosti različnih akterjev na vseh ravneh za učinkovitejše preventivno delo (zlasti prek skupnih akcij in iniciativ, srečanj, posvetov, svetovanja, strokovnih usposabljanj in izobraževanj); ter
  5. priprava akcijskih načrtov (na podlagi strateškega načrta NVO na področju preventive za obdobje 2013-2020), usklajenih pobud za izboljšavo obstoječih strategij in politik ter smernic in priporočil za različne akterje na tem področju.

Preventivna platforma I (2010-2012)

Projekt s polnim nazivom »Vzpostavitev preventivne platforme NVO na področju preprečevanja zasvojenosti« (krajše »Preventivna platforma«) je v obdobju od decembra 2010 do septembra 2012 združeval štiri ugledne in izkušene partnerske organizacije, in sicer Inštitut za raziskave in razvoj »Utrip«, Zvezo društev na področju drog Slovenije, Rdeči križ Slovenije in Mladinsko združenje Brez izgovora.

Namen projekta je bil v:

  1. povezovanju, partnerskem sodelovanju in zagotavljanju strokovne podpore NVO, ki delujejo na področju preventive;
  2. zagotavljanju učinkovitega podpornega okolja (platforme) za NVO sektor, oblikovanju kakovostnih predlogov sprememb javnih politik in krepitvi usposobljenosti NVO na tem področju dela;
  3. ozaveščanju različnih javnosti (zlasti javne uprave, medijev in povezanih panog gospodarstva) o pomenu in pomembnosti vlaganja v preventivo. Iz izkušenj smo vedeli, da stanje na področju preventive v Sloveniji ni dobro. Obstajajo številne preventivne dejavnosti na vseh ravneh, npr. v šolah, družinah, lokalnih skupnostih, nočnem življenju mladih, delovnem mestu itd., ki pa večinoma niso (o)vrednotene, in za katere večinoma ne vemo, kakšne (če sploh) učinke dosegajo pri ciljnih skupinah. Potreba oziroma želja po povezovanju in usklajevanju delovanja NVO na področju preventive je bila pri nas že dalj časa očitna in večkrat (javno) izražena. Poleg tega je obstajalo precejšnje pomanjkanje znanja in informacij o obsegu ter vrsti preventivnih dejavnosti in projektov, ki jih izvajajo NVO, kot tudi drugi izvajalci. Nenazadnje, obstajala je celo zmeda na konceptualni in terminološki ravni, kaj sploh preventiva je oziroma kaj bi morala biti z vidika sodobnih znanstvenih trendov in dognanj. S projektom smo prispevali k temu, da preventiva pridobiva status strokovnega področja dela, ki je znanstveno utemeljeno, ter ima s širšim konsenzom sprejeto jasno in učinkovito strategijo razvoja v prihodnjih letih. Glavne dejavnosti projekta so bile usmerjene zlasti v to, da v Sloveniji naredimo posnetek stanja na področju preventive, oblikujemo strokovne podlage ter pripravimo smernice in priporočila za delovanje na področju preventive. Poleg tega pa je bila ena izmed ključnih dejavnosti projekta tudi zagotavljanje ustrezne podpore NVO, ki delujejo na tem področju, ter njihovo povezovanje in usklajevanje z namenom dvigovanja ravni kakovosti preventive.

Med rezultati prve faze projekta so zlasti:

  1. izgradnja, vzdrževanje in širitev multidisciplinarne podporne mreže NVO v sodelovanju s pristojnimi ustanovami na področju preventive;
  2. popis obstoječih preventivnih dejavnosti v Sloveniji ter priprava evalvacijskega orodja za njihovo vrednotenje;
  3. popis (nabor) tujih in domačih dobrih ter obetavnih praks;
  4. povečanje zmogljivosti različnih akterjev na vseh ravneh za učinkovitejše preventivno delo (zlasti prek skupnih akcij in iniciativ, srečanj, posvetov, svetovanja, strokovnih usposabljanj in izobraževanj); ter
  5. priprava strateškega načrta delovanja, usklajenih pobud za spremembo obstoječih strategij in politik ter smernic in priporočil za različne akterje na tem področju.