Mednarodni strokovni simpozij na temo Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD)

Mednarodni strokovni simpozij na temo Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD)

Mednarodni strokovni simpozij na temo Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD)

Mark Žmavc, dipl. psih., Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ)

V četrtek, 11. aprila 2019, je na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani potekal mednarodni strokovni simpozij na temo spektra fetalnih alkoholnih motenj (FASD), v skupni organizaciji evropskega združenja EUFASD, Inštituta Utrip in Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Mednarodni strokovnjaki s področja FASD so opozarjali na razsežnost pogosto prezrte problematike pitja alkohola v času nosečnosti in s tem povezanimi posledicami za zdravje otrok. Na simpoziju je bilo prisotnih okrog 85 udeležencev, ki delujejo na področju zdravstva, socialnega dela, šolstva in medijev.

Spekter fetalnih alkoholnih motenj (FASD) je skupen izraz za paleto prirojenih telesnih, duševnih in vedenjskih motenj pri otroku, ki so posledica izpostavljenosti alkoholu pred rojstvom. Najtežja oblika FASD je fetalni alkoholni sindrom (FAS). Diane Black, ustanoviteljica EUFASD, je poudarila temeljne značilnosti FAS; to so zaostanek v rasti, značilne obrazne poteze ter prizadetost možganov (v strukturi in funkciji). Izpostavljenost alkoholu pred rojstvom je tako vzrok tudi za vedenjske motnje (npr. ADHD ali avtizem), slabo motorično koordinacijo,  težave z učenjem, spominom in razumevanjem socialnih situacij. Med otroki do 16 let je razširjenost FASD po podatkih metaanalize Lange, idr. (2017) v evropski regiji 1.98%, Slovenija pa se nahaja nekoliko nad evropskim povprečjem z 2.12%.

Govorci na simpoziju so izhajali iz različnih lastnih izkušenj in pristopov k FASD, vseeno pa je bilo precej vsebinskih poudarkov skupnih več strokovnjakom. Pogosto omenjen problem je bilo neustrezno prepoznavanje FASD, ki vodi v podcenjeno razširjenost pojava. Eden izmed razlogov za to je slabša informiranost o FASD, tako s strani javnosti kot tudi strokovnjakov. Po razlagi Simone Pichini iz Italijanskega inštituta za zdravje je za neustrezno diagnostiko krivo tudi pristransko poročanje o lastni uporabi alkohola med nosečnicami, zato je za prepoznavo izpostavljenosti alkoholu med nosečnostjo priporočljiva souporaba bioloških označevalcev, ki predstavljajo objektivnejšo mero nedavne in dolgotrajne izpostavljenosti alkoholu.

Naslednji vsesplošni vsebinski poudarek se je dotikal pomena preventivne dejavnosti na področju FASD. Po razlagi Thierryja Maillarda, zdravnika na otoku Reunion blizu Madagaskarja, je materino pitje alkohola najpogostejši ne-dedni vzrok duševne manjrazvitosti in hkrati eden najpomembnejših preprečljivih vzrokov motenj ob rojstvu. Osebe s FASD imajo kognitivne, socialne in vedenjske primanjkljaje skozi celotno življenje, saj zdravila za FASD ni. Na simpoziju so težavno življenje otrok s FASD osvetlili tudi trije govorci, ki so posvojili enega ali več otrok s FASD.

Ključen del prizadevanj različnih deležnikov torej mora biti usmerjen k preventivi na področju uporabe alkohola med nosečnostjo. Izpostavljena je bila potreba po programih varovanja zdravja, ki so utemeljeni na dokazih. Strategija apeliranja na strah za namen zmanjšanja tveganega vedenja se je na področju uporabe alkohola med nosečnostjo izkazala za neučinkovito. Večja učinkovitost je ugotovljena pri pristopih s pozitivnimi sporočili in pri tistih, ki ponujajo socialno podporo. V Sloveniji se po poročanju Marjetke Hovnik Keršmanc iz Nacionalnega inštituta za javno zdravje na tem področju izvaja več aktivnosti, predvsem v smeri spremljanja epidemiološke situacije pivskega vedenja žensk v rodni dobi, senzibilizacije in motiviranja zdravstvenih in socialnih delavcev za rutinsko odkrivanje alkoholu izpostavljenih nosečnosti ter osveščanja splošne javnosti o problematiki. Trenutno v Sloveniji potekata dva projekta, ki med drugim naslavljata tudi področje alkohola in nosečnosti (Skupaj za odgovoren odnos do pitja alkohola – SOPA in Prepoznavanje ranljivih žensk v obporodnem obdobju – PODN), širita sporočilo o ničelni toleranci do alkohola med nosečnostjo in ponujata pomoč ranljivim skupinam nosečnic. Od leta 2014 v Sloveniji obeležujemo tudi 9. september – mednarodni dan fetalnega alkoholnega sindroma.

Kot nadaljnje priložnosti za delovanje v Sloveniji so bile navedene naslednje aktivnosti: raziskave o razširjenosti pitja alkohola med nosečnicami in njihovimi partnerji ter razširjenosti FASD, presejanje na alkohol kot sestavni del vsake zdravstvene obravnave ženske v rodni dobi, priprava strokovnih smernic za odkrivanje in obravnavo FASD v različnih okoljih, itd. Pomembna je tudi okrepitev zavedanja, da k zdravemu razvoju še nerojenega otroka pomembno prispeva tudi očetov odnos do alkohola, prav tako tudi odnos bližnjih oseb in celotne družbe.

Več o omenjenih vsebinah lahko preberete tudi na spodnji povezavi, kjer najdete tudi promocijski video, zloženko in plakat, ki jih je pripravil NIJZ: http://www.nijz.si/sl/nosecnost-brez-alkohola-najboljsa-in-najucinkovitejsa-zascita-se-nerojenih-otrok-pred.

Vir:

Lange, S., Probst, C., Gmel, G., Rehm, J., Burd, L., & Popova, S. (2017). Global Prevalence of Fetal Alcohol Spectrum Disorder Among Children and Youth: A Systematic Review and Meta-analysis. JAMA pediatrics, 171(10), 948–956. doi:10.1001/jamapediatrics.2017.1919, dostopno na: https://www.ncbi.nlm.nih.gov/pmc/articles/PMC5710622/

Članek je bil prvotno objavljen na spletni strani www.infomosa.si (avtor Mark Žmavc).

Zbornik in predstavitve na simpoziju najdete tukaj:

FASD simpozij 2019 Zbornik (PDF)

 

Arhivska datoteka ZIP vsebuje:(01_Diane_Black.PDF, 02_Gro_Løhaugen.PDF, 03_Marjetka_Hovnik_Kešmanc.PDF, 04_Martha_Krijgsheld.PDF, 05_Teodora_Ciolompea.PDF, 06_Simona_Pichini.PDF, 07_Thierry_Maillard.PDF, 08_Jon_Skranes.PDF, 10_Oscar_Garcia-Algar.PDF)

FASD Predstavitve (ZIP)